Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini

  • Mihaela Koletnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
  • Gjoko Nikolovski Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.13.2.83–99.2020
Ključne besede: frazeologija, živalski frazemi, slovenščina, prekmursko narečje, makedonščina

Povzetek

Prispevek obravnava primerjalne frazeme, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Slovenski narečni prekmurski frazemi so primerjani s frazemi v genetsko sorodnem (južnoslovanskem) makedonskem jeziku, pri čemer se opiramo na slovar primerjalnih frazemov (Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema (2006); slovenski del Erika Kržišnik) in makedonski frazeološki slovar (Фразеолошки речник на македонскиот јазик, 2003; 2008; 2009) ter ugotavljamo podobnosti in razlike med njimi. Vzporejanje narečnih prekmurskih in makedonskih frazemov pokaže, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v obeh primerjanih jezikih in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Mihaela Koletnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: mihaela.koletnik@um.si

Gjoko Nikolovski, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: gjoko.nikolovski@um.si

Literatura

Đuro BLAŽEKA, 2010: Temeljna načela i postupci u pretvaranju sirove dijalektološke građe. Slavia Centralis 3/2, 54–73.
Dalibor BROZOVIĆ, 1970: Standardni jezik. Teorija, usporedbe, geneza, povijest, suvremena zbilja. Zagreb: Matica hrvatska.
Тодор ДИМИТРОВСКИ, Ташко ШИРИЛОВ, 2003: Фразеолошки речник на македонскиот јазик. Том I, А–Ј. Скопје: Огледало.
Željka FINK-ARSOVSKI, 2006: Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema. Zagreb: Knjigara.
Janez KEBER, 1996: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba.
– –, 1998: Živali v prispodobah 2. Celje: Mohorjeva družba.
– –, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: ZRC SAZU. Dostopno tudi na https://fran.si/192/janez-keber-frazeoloski-slovar-slovenskega-jezika.
Vida JESENŠEK, 2000: Protistava nemške in slovenske frazeologije – fenomen konvergentnosti. Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije 2. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 236–247.
Ludvik KARNIČAR, 1994: Živali v frazeologiji koroških slovenskih narečij. Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. Celovec. 119–126.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60).
– –, 2016: Narečje kot identitetni dejavnik pri Slovencih v Porabju. VI. dialektológiai szimpozion: Szombathely, 2015. szeptember 2–4. Ur. Ibolya Czetter, Renáta Hajba, Péter Tóth. Szombathely; Nyitra: Konstantin Filozófus Egyetem, Közép-európai Tanulmányok Kara in Szlovákai Magyar Akadémiai Tanács. 401–415.
– –, 2017: Frazemi s sestavinama pes in maček v gornjeseniškem govoru. Slovenistika 10. Ur. Lukácsné Bajzek Mária. Budapest: ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék. 87–102.
– –, 2020: Značilnosti živali ter njihove vloge v narečnih živalskih frazemih. Pojmovanja živalskih smrti: antropocentrizem in (ne)možne subjektivitete. Ur. Branislava Vičar. Koper: Znanstvenoraziskovalno središče, Annales ZRS.
Mihaela KOLETNIK, Tina ŠABEC, 2017: Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru. Slavia Centralis 10/1, 40–60.
Блаже КОНЕСКИ, 1986: Историја на македонскиот јазик. Скопје: Култура.
Erika KRŽIŠNIK, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33–47.
Alja LIPAVIC OŠTIR, Anja VASILJEVIČ, Mihaela KOLETNIK, 2014: Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika. Slavia Centralis 7/1, 48–72.
Марјан МАРКОВИЌ, 2001: Дијалектологија на македонскиот јазик I. Скопје: Филолошки факултет »Блаже Конески«.
– –, 2007: Дијалектологија на македонскиот јазик II. Скопје: Филолошки факултет »Блаже Конески«.
Gjoko NIKOLOVSKI, 2012: Pogled na makedonski jezik s sodobnega, zgodovinskega in dialektološkega stališča ter glede njegovega procesa standardizacije. Večno mladi Htinj: ob 80-letnici Janka Čara. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 83). 146–152.
Saša POKLAČ, 2004: Nekaj teoretičnih izhodišč o narečni frazeologiji in narečnih frazemih. Jezikoslovni zapiski 10/2, 137–145.
Urša POKORN, 2006: Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nesnic. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_pokorn_ursa.pdf.
Razlog zašto se kaže – pije kao smuk! Dostop 31. 3. 2020 na https://www.rtvbn.com/3822178/razlog-zasto-se-kaze-pije-kao-smuk.
Elena SAVELIEVA, 2004: Frazemi s pomenom ʻpitiʼ in ʻbiti pijanʼ v slovenskem in ruskem jeziku. Jezikoslovni zapiski 10/1, 93–106.
Vera SMOLE, 2014: Frazemi s poimenovanji za domače živali v slovenskem vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru. Dostop 30. 3. 2020 na http://www.animalisticki-frazemi.eu/images/frazemi/zbornik_radova/Smole%20za%20WEB.pdf.
Irena STEVOVIĆ, 2017: Nastanek frazemov na podlagi semantičnih figur. Slavia Centralis 10/2, 67–84.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2009: Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od M do P. Slavia Centralis 1/2, 63–74.
Matej ŠEKLI, 2013: Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov. Jezikoslovni zapiski 19/1, 71–99.
Ташко ШИРИЛОВ, 2008: Фразеолошки речник на македонскиот јазик. Том II, K–П. Скопје: Огледало.
– –, 2009: Фразеолошки речник на македонскиот јазик. Том III, Р–Ш. Скопје: Огледало.
Veronika TELIJA, 1996: Russkaja frazeologija. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury.
Tatjana TRAMPUSCH, 1999: Živalska frazeologija v govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 2, 109–127.
Natalija ULČNIK, 2014: Frazemi in pregovori v slovenskih splošnih in specializiranih slovarjih (s poudarkom na slovarjih 19. stoletja). Slavia Centralis 7/2, 98–101.
– –, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. Slavia Centralis 8/1, 105–118.
Alenka VALH LOPERT, Mihaela KOLETNIK, 2018: Non-standars Features of the Slovene Language in Slovene Popular Culture. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 127).
Branislava VIČAR, 2013: »Si kdaj videl svobodnega konja?« Filozofski kontekst animalistične etike v poeziji Jureta Detele in Miklavža Komelja. Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 35–45. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/49_SSJLK/vicar.pdf.
Божидар ВИДОЕСКИ, 1998: Дијалектите на македонскиот јазик, т. 1. Скопје: МАНУ.
Zinka ZORKO, Anja BENKO, 2015: Živalski frazemi v štajerskem južnopohorskem narečju. Slavia Centralis 8/1, 147–164.
Objavljeno
2020-11-07
Kako citirati
Koletnik M., & Nikolovski G. (2020). Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis, 13(2), 83–99. https://doi.org/10.18690/scn.13.2.83–99.2020
Številka
Letn. 13 Št. 2 (2020): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>