Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru
Povzetek
V prispevku se osredinjamo na drsteljsko narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak. Drsteljski, tj. Murkov rodni govor slovenska dialektologija uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine. Zbrano narečno besedje, ki ga je mogoče razvrstiti v več ožjih tematskih skupin, je predstavljeno v obliki abecedno urejenih slovarskih sestavkov in prikazano v luči njegovih strukturnih, etimoloških in besedotvornih značilnosti.
Prenosi
Literatura
Anja BENKO, 2013: Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja). Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta.
Anja BENKO, Mihaela KOLETNIK, 2011: Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine. Jezikoslovni zapiski 17/1, 273–286.
Anja BENKO, Mihaela KOLETNIK, 2014: Strokovna narečna leksikografija in prikaz izdelave strokovnega narečnega jezikovnega slovarja. Slovenski jezik na stičišču več kultur. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 149–166.
France BEZLAJ, 1997–2005: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba ZRC SAZU.
Mojca HORVAT, 2015: Gradivo za tematski slovar slovenskih narečij: pomensko polje kulturne rastline. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. (Obdobja, 34). 283–290.
Mihaela KOLETNIK, 2014: Poimenovanja za orodja in kmečka opravila v Murkovem rojstnem kraju. Sto let slovenistiky na Univerzitě Karlově v Praze. Pedagogové a vědci ve stínu dějin. Ur. Alenka Jensterle Doležalová, Jasna Honzak Jahić, Andrej Šurla. Praha: Univerzita Karlova v Praze, Filozofická fakulta. 225–239.
Mihaela KOLETNIK, Anja BENKO, 2012: Slowenische Dialekt-(Fach) Lexikografie. Dynamik der Sprache(n) und der Disziplinen. 21. internationale Linguistiktage der Gesellschaft für Sprache und Sprachen, Eötvös-Loránd-Universität, Budapest, 06. 06.–09. 06. 2012. (Budapester Beiträge zur Germanistik.) Ur. Elisabeth KNIPF-KOMLÓSI. Budapest: ELTE Germanistisches Institut. 155–161.
‒ ‒, 2013: Entwurf eines Dialektwörterbuches am Beispiel von slowenischen Dialektgruppen. Specialised lexicography: print and digital, specialised dictionaries, databases. Ur. Vida
JESENŠEK. Berlin, Boston: De Gruyter. (Lexicographica, 144). 127–137.
Mojca KUMIN HORVAT, 2018: Besedotvorni atlas slovenskih narečij: kulturne rastline. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC.
Ciril PALUC, 2010: Cerkvenjaški besednjak – Antujoški besednjak. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzel.
Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894–1895): transliterirana izdaja. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana: Cankarjeva založba. Elektronski vir.
Bernard RAJH, 2010: Gúčati po antùjoško. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Dostop 25. 9. 2020 na https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski slovar/.
Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.