Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele garde
Povzetek
Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Prenosi
Literatura
David BETHEA, 1989: The Shape of the Apocalypse in Modern Russian Fiction. Princeton, N. J.: Princeton University Press.
Blanka BOŠNJAK, 2020: Diskurzivne prvine v izbranih Trubarjevih predgovorih in pismih. Slavia Centralis 1/1, 63–72.
Vera BRNČIČ, 1971: Spremna beseda. Mihail Afanasjevič Bulgakov, Mojster in Margareta. Ljubljana: Cankarjeva založba. 5–32.
Mikhail BULGAKOV, 1975: Bela Garda. Prev. Marjan Poljanc. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ziva BEN-PORAT, 1976: The Poetics of Literary Allusion. PTL 1, 105–128.
Marijan DOVIĆ, 2008: Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trdi k mehki? Primerjalna književnost 31/Posebna št., 9–20.
Itamar EVEN-ZOHAR, 1990: The Position of Translated Literature within the Literary Polysystem. Poetics Today 11/1, 45–51.
Jožica ČEH STEGER, 2020: Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk. Slavia Centralis 7/1, 73–85.
Natalia KALOH VID, 2013: Interteksualnost apokalitičnega v romanu M. A. Bulgakova Bela Garda. Primerjalna književnost 36/1, 217–232.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian Language, Literature and Teaching of Slovenian Language Research Project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Ritva LEPPIHALME, 1997: Culture Bumps: An Empirical Approach to the Translation of Allusions. Cleve don, Multilingual Matters Ltd.
Michael LEDDY, 1992: Limits of allusion. British Journal of Aesthetics 32/2, 110–22.
Leila NIKNASAB, 2011: Translation and Culture: Allusions as Culture Bumps. SKASE Journal of Translation and Interpretation 5/1, 45–54. http://www.skase.sk/Volumes/JTI05/pdf_doc/03.pdf (12. 9. 2023)
Miha JAVORNIK, 1994: Evangelij Bulgakova (o ustvarjalnosti Mihaila Afanasjeviča Bulgakova). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marko JUVAN, 2000: Interteksutalnost. Ljubljana: DZS.
Martina OŽBOLT, 2012: Prevodne zgodbe. Poskusi z zgodovino in teorijo prevajanja s posebnim ozirom na slovensko-italijanske odnose. Ljubljana: Založba ZRC.
Aleksander SKAZA, 1979/80: Fragment o dramatiki Mihaila Bulgakova. Jezik in slovstvo 6, 155–159.
Majda STANOVNIK, 1987: Literarni prevod na Slovenskem 1945–1965. Primerjalna književnost 10/2, 41–52.
Sveto pismo Stare in Nove Zaveze. Slovenski standardni prevod. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 2005.
Nives VIDRIH, 1996: Zastaranje prevoda – primer Haškovega Švejka. Prevod besedila. Prevajanje romana. (Prevajalski zbornik, 20). Ur. Majda Stanovnik. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev. 73–77.
Petra ŽAGAR-ŠOŠTARIČ, Natalia KALOH VID, 2020: Is Apocalyptic Kiev Still Apocalyptic Kiev in English Translations of Mikhail Bulgakov’s Novel The White Guard? Sic: časopis za književnost, kulturu in književno prevođenje 10/2, 1–19.
Николай БЕРДЯЕВ, 1992: Русская идея. Санкт-Петерсбург: Азбука-классика. [Nikolai BERDIAEV, 1992: Russkaia ideia. Sankt-Peterburg: Azbuka-Klassika.]
Библия. Книги священного писания Ветхового и Нового Завета. Москва: Московская Патриархия, 1968. [Biblia. Knigi sviaschennogo pisania Vetkhovo in Novogo Zaveta. Moskva: Moskovskaia Patriarkhia, 1968.]
Михаил БУЛГАКОВ, 1973: Белая Гвардия. Москва: Художественная литература. [Mikhail Bulgakov, 1973: Belai Gvardia. Moskva: Khudozhestvennaia literatura.]
Юлия КРИСТЕВА, 1995: Бахтин, слово, диалог и роман. Вестник Московского университета. Серия 9. Филология 1. 97–120. [Julia KRISTEVA, 1995: Bakhtin, slovo, dialog i roman. Vestnik Moskovskogo universiteta. Seria 9. Filologia 1. 97–120.]
Юлия КРИСТЕВА, 2004: Избранные труды: Разрушение поэтики. Москва: РОССПЭН. [Julia KRISTEVA, 2004: Izbrannye trudy: Razrushenie poetiki. Moskva: ROSSPEN.]
Миран ПЕТРОВСКИЙ, 2001: Мастер и город. Киевские контексты Михаила Булгакова. Киев: Дух и литера. [Miran PETROVSKII, 2001: Master i gorod. Kievskie konteksty Mikhaila Bulgakova. Kiev: Dukh i litera.]
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.