Narečne prvine v evangeličanskem Düševnem listu
Povzetek
V prispevku osvetljujemo narečne prvine v mesečniku Düševni list (1922–1941), s katerim so prekmurski evangeličani uresničili zamisel o lastnem verskem tisku. Čeprav je Düševni list začel izhajati v času, ko so se pokrajinski knjižni jeziki že poenotili z osrednjeslovenskim, so si uredniki Düševnega lista prizadevali ostati zvesti protestantski jezikovni tradiciji Štefana Küzmiča in jeziku, ki je bil blizu narečju, kot so ga govorili protestantski verniki, živeči na ozemlju med Muro in Rabo. V prekmurskih knjigah od prve polovice 18. stoletja naprej so se glasovi zapisovali v prekmurskem črkopisu. V tem črkopisu se je od 20. decembra 1922 do 20. novembra 1931 pisalo tudi v Düševnem listu, nato pa ga je 20. decembra 1931 nadomestila gajica. Uvedbo gajice, pisave, ki je v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru nadomestila bohoričico, so od druge polovice 19. stoletja podpirali tudi prekmurski katoliški pisci.
Prenosi
Literatura
Mojca HORVAT, 2015: Jezikovna analiza Kardoševega prekmurskega prevoda prve Mojzesove knjige. Protestantizem včeraj, danes, jutri. Ur. Franc Kuzmič in Polonca Šek Mertük. Murska Sobota, Petanjci, Ljubljana: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 297–309.
Marko JESENŠEK, 1999: Jezik v prvem prekmurskem časopisu Prijatel. Logarjev zbornik. Ur. Zinka Zorko in Mihaela Koletnik. Maribor: Slavistično društvo Maribor. 327–343.
– –, 2000: Oblikovanje publicističnega jezika v slovenskem panonskem prostoru. Slovensko jezikoslovje danes in jutri. Ur. Zoltan Jan. (Zbornik SD Slovenije, 10). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 167–175.
– –, 2005: Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 69–80.
– –, 2013: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. (Zora, 90).
Franci JUST, 2000: Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. Murska Sobota: Franc-Franc.
– –, 2008: Slovstvena zgodba prekmurskih protestantov. Lindua 4, 56–64.
– –, 2015: Oris leposlovne ustvarjalnosti prekmurskih evangeličanov. Protestantizem včeraj, danes, jutri. Ur. Franc Kuzmič in Polonca Šek Mertük. Murska Sobota, Petanjci, Ljubljana: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 341–362.
Vili KERČMAR, 1995: Evangeličanska Cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska Cerkev v Sloveniji.
Marko KERŠEVAN, 1995: Protestantizem. Enciklopedija Slovenije 9: Plo–Ps. Ur. Marjan Javornik. Ljubljana: Mladinska knjiga. 386–388.
Mihaela KOLETNIK, 2005: Dialektizmi v Starišinstvu i zvačinstvu Števana Sijarta. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 158–167.
– –, 2008: Panonsko, lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka z slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. (Zora, 68).
Vlasta KUČIŠ, 2019: Trubarjev in Dalmatinov svetopisemski prevod po vzoru Luthrove prevajalske strategije »rem tene, verba sequentur«. Slavia Centralis XII/1, 203–214.
Franc KUZMIČ, 1975: Vznik in razvoj prekmurskega protestantskega tiska. Evangeličanski koledar, 61–68.
– –, 1989: Pregled cerkvene uprave v Prekmurju v obdobju nastajanja Kraljevine SHS. Časopis za zgodovino in narodopisje 60 (25)/2, 149–159.
– –, 1990: Časopisje raznih strank v Prekmurju. 1. zbornik soboškega muzeja. Ur. Metka Fujs. Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota. 75–87.
– –, 2006: Protestanti v Pomurju. Škofija Murska Sobota. Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju. Ur. Stanislav Zver in Franc Küzmič. Murska Sobota: Župnijski zavod sv. Miklavža. 32–37.
Vilko NOVAK, 1976: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov.
– –, 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU.
Martina OROŽEN, 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Brižinskih spomenikov do Kopitarja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
Matija SLAVIČ, 1999: Naše Prekmurje: zbrane razprave in članki. Murska Sobota: Pomurska založba.
Franc ŠEBJANIČ, 1966: Novejši književno-zgodovinski in kulturno-politični razvoj v Prekmurju. Panonski zbornik. Ur. Franc Zadravec. Murska Sobota: Pomurska založba. 139–145.
– –, 1977: Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska Sobota: Pomurska založba.
Franc ŠEBJANIČ, Jože RAJHMAN, 1989: Evangeličanska cerkev. Enciklopedija Slovenije 3: Eg–Hab. Ur. Marjan Javornik. Ljubljana: Mladinska knjiga. 69–70.
Ivan ŠKAFAR, 1978: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana: SAZU.
Natalija ULČNIK, 2009: Začetki prekmurskega časopisja. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. (Zora, 67).
Jože VUGRINEC, 2006: Versko-duhovno slovstvo v Prekmurju. Škofija Murska sobota 2006: zgodovinski oris krščanstva v Pomurju. Ur. Stanislav Zver in Franc Küzmič. Murska Sobota: Župnijski zavod sv. Miklavža. 187–207.
Zinka ZORKO, 1998: Narečne prvine v Ivanocyjevem Kalendarju Nájszvetejsega szrca Jezusovoga (1904–1906). Slovensko-madžarski jezikovni stiki od Košiča do danes. Ur. István Nyomárkay in Stjepan Lukač. Budimpešta: Košičev sklad. 39–59.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.