Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju

  • Mihaela Koletnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.2.1.20–31.2009
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, strokovna terminologija, jezikovni stik

Povzetek

Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Mihaela Koletnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: mihaela.koletnik@um.si

Literatura

France BEZLAJ, 1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Janez BOGATAJ, 1989: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Rada COSSUTTA, 2002: Poljedelsko in vinogradniško izrazje v slovenski Istri. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Znanstveno-raziskovalno središče RS.
Marc GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov. Slavistična revija 41/4, 465–487.
Marija JEŽ, 1997: Iz tkalskega izrazja na Pohorju. Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Ur. Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 209–216.
Janko JURANČIČ: 1966: O leksiki v panonskih govorih. Panonski zbornik. Ur. Božidar Borko, Franc Zadravec. Murska Sobota: Pomurska založba. 31–41.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60).
Martina OROŽEN, 2003: Odvisnost narečnega besedišča in načina upovedovanja (izražanja) od spreminjajočega se načina življenja. Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora, 26). 310–318.
Petar SKOK, 1971–1973: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–3. Zagreb: JAZU.
Marko SNOJ, 1997, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– – 2006: O tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku. Slavistična revija 54, 343–349.
Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem.
Matej ŠEKLI, 2005: Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške poklice in dejavnosti v nadiškem narečju. Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 176–181.
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Peter WEISS, 2006: Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju z etimologijami. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora, 41). 328–335.
Zinka ZORKO, 1998: Narečne prvine v Ivanocyjevem Kalendarju Najszvetejsega szrca Jezusovega (1904–1906). Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes. Ur. István Nyomárkay in Stjepan Lukač. Budimpešta: Košičev sklad. 39–59.
Andreja ŽELE, 1996: Voz na Pivškem. Traditiones 25. Ljubljana: SAZU. 337–343.
Objavljeno
2020-10-09
Kako citirati
Koletnik M. (2020). Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju. Slavia Centralis, 2(1), 20–31. https://doi.org/10.18690/scn.2.1.20–31.2009
Številka
Letn. 2 Št. 1 (2009)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.