Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah
Povzetek
Prispevek obravnava doslej še nezapisano pretežno izvornoslovansko narečno oblačilno izrazje, zbrano pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na tem, še danes pretežno kmečkem območju v osrčju Slovenskih goric so v preteklosti za delovno in pražnjo obleko, pokrivala in obuvala kmečkega in drugega vaškega prebivalstva skrbeli različni vaški in trški obrtniki, poleg tkalcev so bili med njimi predvsem krojači in čevljarji, medtem ko so lahko poklicne šivilje svojo obrt odprle šele v 19. stoletju po sprejetju obrtnega reda leta 1859. Trojiški govor, ki ohranja kolikostna nasprotja, se uvršča v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Narečno besedje, ki je predstavljeno v obliki 112 abecedno urejenih slovarskih sestavkov, je analizirano s stališča njegove izrazne podobe, osvetljeno v luči njegovih etimoloških značilnosti in besednovrstno opredeljeno.
Prenosi
Literatura
Anja BENKO, 2013: Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja). Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta.
France BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika A–J. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga.
– –, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika K–O. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga.
– –, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika P–S. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga.
– –, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika Š–Ž. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Založba ZRC.
Estera CERAR, 2012: Razvoj tekstilne obrti v prvi polovici 20. stoletja. Tekstilec 55/4, 323–334.
Tjaša JAKOP, 2017: Govor Cankove od Pavlovega Glasoslovja (1909) dalje. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci (August Pavel among the Slovenians, Hungarians and Austrians). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založbe Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 120). 53–64.
Karmen KENDA-JEŽ, 2011: Fonetična transkripcija. Slovenski lingvistični atlas 1, Človek, (telo, bolezni, družina), 1. Atlas (SLA 1.1), 2. Komentarji (SLA 1.2). Ur. Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 27–30.
– –, 2019: Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=210&View=1&Query=%2A.
Mihaela KOLETNIK, 2000: Govor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Jezik in slovstvo, 46/3, 81–90.
– –, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo. (Zbirka Zora, 12).
Mihaela KOLETNIK, Benedikta GUNGL, 2022: Medjezikovna prepletanja v oblačilnem izrazju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Kontaktna dialektologija na območju med Alpami in Jadranom. V spomin akademiku Goranu Filipiju. Ur. Suzana Todorović in Barbara Baloh. Koper: Libris. 239–257.
Marija MAKAROVIČ, 2007: Obleka predela človeka: oblačilna kultura v kmečkem okolju na severu in jugovzhodu Štajerske od 18. do 20. stoletja. Maribor: Litera.
Ana PEROVIĆ, 2015: Vloga moških oblačil v jaromeščanskem ambientu Kersnikovih romanov Ciklamen in Agitator. Slavia Centralis 8/2, 36–50.
Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894–1895): transliterirana izdaja. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana: Cankarjeva založba. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika.
Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloskislovar.
Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem.
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
France VERBINC, 1979: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Zinka ZORKO, 2010: Oblikoslovje v panonski narečni skupini. Slavia Centralis 3/1, 5–17.
SPLETNI VIR
Pokrajinski muzej Maribor. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://www.facebook.com/pomum123/posts/3112352802163016 (dostop 31. 1. 2022).
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.