Konceptualizacija pandemije covida-19 in njene jezikovne uresničitve v slovenščini, nemščini in madžarščini

Povzetek

V prispevku predstavljamo konceptualizacijo pandemije koronavirusne bolezni in spremembe na leksikalni ravnini slovenskega, nemškega in madžarskega jezika, ki jih je sprožil globalni zunajjezikovni dejavnik, virus SARS-CoV-2. Koronavirus je drastično posegel na vsa področja našega življenja in družbe ter postal in ostal vse do danes osrednja tema vseh oblik komunikacije. »Okužil« je tudi jezik, ki ga govorimo in v katerem mislimo. Epidemiološke službe dajejo priporočila, vlade pa sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zajezitev okužb z novim virusom. Mnogi politiki, zdravstveni strokovnjaki in mediji uporabljajo pri tem militaristično, katastrofično in apokaliptično retoriko, kar v ljudeh vzbuja strah pred neznanim, nevidnim virusom, dvom o njegovem obstoju in negotovost zaradi posledic bolezni, ki ga povzroča. Negotovost in dvom poglabljajo tudi teorije zarot, dezinformacije in lažne novice o covidu-19, infodemija. V novi realnosti se je spremenilo tudi to, kako pandemično situacijo konceptualiziramo in kako jo jezikovno realiziramo. Priča smo bolj ali manj pričakovanega metaforičnega uokvirjanja diskurza o covidu-19.