Metonimija kot konceptualni in jezikovni fenomen

Povzetek

Prispevek obravnava pojem metonimije z vidika kognitivne lingvistike. Metonimija je bila (skupaj z metaforo) tradicionalno pojmovana kot »jezikovni okras«, v javnosti je še vedno živa misel, da normalni ljudje  v vsakdanji jezikovni rabi ne uporabljajo metonimičnih izrazov, kar seveda ne drži. Metonimične izraze mnogi smatrajo za neke vrste jezikovno deviacijo, saj v njih besed ne uporabljamo v pričakovanem dobesednem pomenu. V vsakdanji jezikovni rabi se govorcem ne zdi nenavadno, če slišijo ali izrečejo metonimične izraze, na videz brez težav razumejo povedi, ki bi lahko bili v dobesednem pomenu nesmiselni: Prebrati moram Cankarja. Mleko se je prevrnilo. Avtobusi stavkajo. Pri navedenih »nedobesedno« rabljenih izrazih obstaja med običajno referenco izbranega jezikovnega izraza in vsebino, ki jo nameravamo izraziti, odnos bližine. V prispevku pojmujemo metonimijo kot kognitivno-lingvistični fenomen.