Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega

  • Silvija Borovnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.13.2.134–148.2020
Ključne besede: slovenska književnost, Srednja Evropa, dvojezičnost, dvokulturnost, medkulturnost, transkulturnost

Povzetek

Članek obravnava položaj slovenske književnosti v srednjeevropskem prostoru z vidika drugega in drugačnega. Slovenci smo v preteklosti živeli v delih držav, v katerih smo imeli podrejen in nepriznan nacionalni status, podobno kot nekateri drugi srednjeevropski narodi. Pisanje v slovenščini je pomenilo odločitev za »položaj drugega«, kar je pomenilo manjvrednega in intelektualno nezadostnega. Ko pa se je slovenska književnost vzpostavila, je status drugačnosti v slovenskem prostoru dobilo npr. nemško pisanje. V sodobnem času se uveljavlja spoznanje o tem, da moramo v literarni zgodovini upoštevati tudi dela vseh tistih, ki so na Slovenskem ustvarjali v drugih jezikih. V literarni kanon tako vključujemo tudi ustvarjalce in ustvarjalke s t. i. dvojnimi literarnimi in jezikovnimi identitetami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Silvija Borovnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: silvija.borovnik@um.si

Literatura

Doris BACHMANN MEDICK, 2006: Cutural Turn. Neuorientierungen in den Kulturwissenschaften. Hamburg.
Silvija BOROVNIK, 1995: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač.
– –, 2001: Pripovedna proza. Slovenska književnost III. Ur. Jože Pogačnik. Ljubljana: Cankarjeva založba. 145–201.
– –, 2012: Književne študije. O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor. Zora.
– –, 2017: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor. Zora.
Franca BUTTOLO, Irena SELIŠNIK, Jožica ČEH STEGER, Aleksander BJELČEVIČ, 2017: Skrivnost Fanny Hausmann. Maribor: Aristej.
Ivan CANKAR, 1976: Slovenci in Jugoslovani. Očiščenje in pomlajenje. Ljubljana: DZS. 91–100.
Jožica ČEH STEGER, Simona PULKO, Melita ZEMLJAK JONTES, ur., 2018: Ivan Cankar v medkulturnem prostoru. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Arianna DAGNINO, 2015: Transcultural Writers and Novels in the Age of Global Mobility. West Lafayette: Purdue University Press.
Aleš DEBELJAK, 2004: Evropa brez Evropejcev. Ljubljana: Založba Sophia.
Itamar EVEN-ZOHAR, 1990: Polysystem Studies. Poetics Today 11/1 (posebna št.), 36–40.
– –, 1997: Factors and dependencies in culture: A revised outline for polysytem culture research. Canadian Rewiew of Comparative Literature 24/1, 15–34.
Paul GILROY, 2004: »Der Black Atlantic«. Haus der Kulturen der Welt. Berlin. 12–32.
Meta GROSMAN, 2004: Književnost v medkulturnem položaju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Miran HLADNIK, 2016: Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. (52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture). 46–53.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2017: Ključi od labirinta. O slovenski poeziji. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
– –, 2019: Konstrukcija ženskih spolnih vlog in stil pripovedovanja v romanu Windlichter des Todes (Svetlikanje v mraku) Alme M. Karlin. Sprache und Stil im Werk von Alma Karlin. Jezik in slog v delih Alme Karlin. Language and Style in the Work of Alma M. Karlin. Ur. Vida Jesenšek, Horst Ehrhardt. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 131). 65–81.
Vida JERAJ, 1935: Izbrano delo: Vida Jerajeva. Ur. Marja Boršnik. Ljubljana: Ženska založba Belo-modre knjižnice.
Marko JESENŠEK, 2016: Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Vida JESENŠEK, Horst EHRHARDT (ur.), 2019: Sprache und Stil im Werk von Alma M. Karlin. Jezik in slog v delih Alme M. Karlin. Language and Style in the Work of Alma M. Karlin. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 131).
Alma KARLIN, 2007: Moji zgubljeni topoli. Ljubljana: Mladinska knjiga; Celje: Muzej novejše zgodovine.
– –, 2010: Sama. Ljubljana: Založba Sanje.
– –, 1931/2018: Ein Mensch wird. Auf dem Weg zur Weltreisenden. Berlin: AvivA.
Dorothee KIMMRICH, Schamma SCHAHADAT (ur.), 2012: Kulturen in Bewegung. Beitrage zur Theorie und Praxis der Transkulturalitat. Bielefeld: Transcript Verlag.
Seta KNOPP, 2012: Lili Novy (1885–1958). Slovenska pesnica. Pozabljena polovica. Ur. Alenka ŠELIH idr. Ljubljana: Založba Tuma. 207–211.
Krištof Jacek KOZAK, 2010: Literatura in medkulturnost. Razprave o medkulturnosti. Ur. Mateja SEDMAK, Ernest ŽENKO. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. 129–142.
Lev KREFT, 2016: Razdvojenost v drugosti: slovenstvo med narodi. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. (52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture). 79–86.
Jurij LOTMAN, 2010: Die Innenwelt des Denkens. Eine semiotische Theorie der Kultur. Ur. Susi K. Frank, Cornelia Ruhe, Alexander Schmitz. Frankfurt am Main.
Marina LUKŠIČ HACIN, 1999: Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2003: Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta.
Mira MILADINOVIĆ ZALAZNIK, 2017: Igor Šentjurc, ein begnadeter Fabulierer. Spiegelungen: Zeitschrift fur deutsche Kultur und Geschichte Sudosteuropas. Zv. 1. 251–256.
Irena NOVAK POPOV (ur.), 2004: Antologija slovenskih pesnic 1. Ljubljana: Založba Tuma.
– – (ur.), 2005: Antologija slovenskih pesnic 2. Ljubljana: Založba Tuma.
– – (ur.), 2007: Antologija slovenskih pesnic 3. Ljubljana: Založba Tuma.
Lili NOVY, 1959: Oboki. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– –, 1985: Goreče telo. Izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 1998: Temna vrata. Reprint leta 1941. Ljubljana: Samozaložba, D. Petek.
Denis PONIŽ, 1985: »Med temnimi vrati svetle zvezde poezije«. Goreče telo. Ljubljana Mladinska knjiga.
Siegfried J. SCHMIDT, 1995: Vse izgublja svojo drugačnost. Intervju Neve Šlibar. Razgledi, 3/3, 4–9.
Alenka ŠELIH, Milica GABER ANTIĆ, Alenka PUHAR, Tanja RENER, Rapa ŠUKLJE, Marta VERGINELLA (ur.), 2007: Pozabljena polovica. Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Založba Tuma in SAZU.
Marta VERGINELLA (ur.), 2017: Slovenka. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Natascha VITORELLI, 2007: Frauenbewegung um 1900. Uber Triest nach Zagreb. Wien: Locher.
Janja ŽITNIK SERAFIN, 2008: Večkulturna Slovenija. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.
Objavljeno
2020-11-08
Kako citirati
Borovnik S. (2020). Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis, 13(2), 134–148. https://doi.org/10.18690/scn.13.2.134–148.2020
Številka
Letn. 13 Št. 2 (2020): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.