Značilnosti krajše proze slovenskih književnic
Povzetek
Članek se ukvarja z značilnostmi krajše proze slovenskih pisateljic vse od njenih začetkov, to je s preloma iz 19. v 20. stol., pa do sodobnosti. Izbor avtoric in literarnih besedil opozarja na tematske in jezikovno-slogovne novosti ter posebnosti v njihovi literaturi, pa tudi na bele lise pri raziskovanju in poznavanju le-te.
Prenosi
Literatura
– –, 2012: Književne študije: o vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Zora, 85).
– –, 2013: K izboru iz krajše proze slovenskih avtoric. Kliči me po imenu. Izbrala, uredila in spremno študijo napisala Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba. 372–435.
Andreja JEZERNIK, 2009: Alma Karlin. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Maca JOGAN, 2001: Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Znanstvena knjižnica, Fakulteta za družbene vede.
Lado KRALJ, 2010: »Danes so njene kratke zgodbe pozabljene«. Zgodbe iz tridesetih let. Ljubljana: Študentska založba. 134–169.
Lado KRALJ, Peter SCHERBER (ur.), 2010: Slovenske kratke zgodbe med koncem ene in začetkom druge vojne. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2006: Kratka pripovedna proza Marije Kmet. Slovenska kratka pripovedna proza. Ur. Irena Novak Popov. Zbornik predavanj 23. Simpozija Obdobja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
– –, 2003: Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta.
Urška PERENIČ, 2007: Leposlovje Milice S. Ostrovške v reviji Ženski svet (1923–1941). Slavistična revija 3. 463–72.
Alenka ŠELIH (ur.), 2007: Pozabljena polovica. Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana. DZS.
Tomo VIRK, 1998: Spremna beseda. Čas kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgodbe. Ur. Tomo Virk. Ljubljana: Študentska založba.
Copyright (c) 2013 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.