Marica Nadlišek Bartol in njeno literarno delo
Povzetek
Pisateljica Marica Nadlišek Bartol je bila prva urednica lista Slovenka, ki velja za prvi slovenski ženski časopis, v okviru katerega so pričele objavljati tudi druge slovenske pisateljice, publicistke in prevajalke. Nadliškova je vzpodbujala njihovo literarno ustvarjanje ter jih tako nacionalno kot feministično osveščala. Njen edini roman Fata morgana iz l. 1898 je izhajal v nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu. Pričujoče besedilo analizira njegovo vlogo v sobesedilu porajajoče se književnosti slovenskih avtoric s preloma iz 19. v 20. stoletje. Izkaže se, da je ta roman rušil prenekatero tabuizirano vprašanje svoje dobe, zlasti tista, ki so se nanašala na položaj in vlogo žensk v osebnem in družbenem življenju.
Prenosi
Literatura
Marja BORŠNIK, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja. 115–127.
– –, 1967: Ob stoletnici rojstva Marice Nadlišek. Jezik in slovstvo 4, 107–108.
Franca BUTTOLO, 1994: Ponosna Slovenka in na literaturo strastno navezana Tržačanka. Delo, Književni listi, 1. 9. 1994, 13.
Minka GOVEKAR, 1926: Marica Nadlišek Bartol. Ženski svet 1926, 129–133.
Mihael GLAVAN, 1999: (Ljubezenska) sreča je le fata morgana. Delo, 25. 3. 1999.
Miran HLADNIK, 1981: Slovenski ženski roman v 19. stoletju. Slavistična revija 3, 259–296.
Katja MIHURKO PONIŽ, 1999/2000: Pripovedna besedila slovenskih pisateljic – sodobnic Zofke Kveder. Jezik in slovstvo 45/4, 121–132.
Marija PIRJEVEC, 2001: Tržaška knjiga. Ljubljana: Slovenska matica.
Marica NADLIŠEK BARTOL, 1998: Fata morgana. (Spremna beseda Ivanka Hergold). Trst: Mladika.
Copyright (c) 2011 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.