Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin

  • Silvija Borovnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.11.1.11–32.2018
Ključne besede: Alma Karlin, literarno delo, nemško-slovenska medkulturnost

Povzetek

Članek zvrstno opredeljuje literarno delo Alme Karlin, pisateljice iz Celja, ki je pisala v nemščini, bila v obdobju med obema svetovnima vojnama zelo znana in priljubljena avtorica, po drugi svetovni vojni pa v Jugoslaviji kot »nemška« zamolčana in zanikovana. V članku je njena proza razdeljena na avtobiografijo, potopis, avtobiografsko potopisno in fiktivno prozo. Proza Alme Karlin je bila dolgo literarnovedno neraziskana. V članku so analizirani njeni vzorčni primeri in uvrščeni v evropski kontekst. Alma Karlin je predstavljena kot dvojna, medkulturna, nemško-slovenska pisateljska identiteta.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Silvija Borovnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: silvija.borovnik@um.si

Literatura

Peter J. BRENNER, 1990: Der Reisebericht in der deutschen Literatur. Ein Forschungsüberblick als Vorstudie zu einer Gattungsgeschichte. Tubingen.
Gisela BRINKER - GABLER, ur., 1988: Deutsche Literatur von Frauen. Bd. 2. München.
Tamara FELDEN, 1993: Frauen reisen. Zur literarischen Prasentationen weiblicher Geschlechterrollenerfahrung im 19. Jahrhundert. New York.
Elke FREDERIKSEN, 1999: Der Blick in die Ferne – Zur Reiseliteratur von Frauen. Frauen Literatur Geschichte. Schreibende Frauen vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Ur. Hiltrud Gnüg, Renate Möhrmann. Suhrkamp Taschenbuch 3447. Stuttgart. 147–166.
Igor GRDINA, 1992: Avtobiografija pri Slovencih v drugi polovici 19. stol. Slavistična revija 40/4, 341–363.
Katherine R. GOODMANN, 1999: Weibliche Autobiographien. Frauen Literatur Geschichte. Schreibende Frauen vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Ur. Hiltrud Gnüg, Renate Möhrmann. Suhrkamp Taschenbuch 3447. Stuttgart. 166–177.
Jerneja JEZERNIK, 2009: Alma Karlin, državljanka sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 2016: Nisem le napol človek. Alma M. Karlin in njeni moški. Ljubljana: Založba Sanje.
Alma M. KARLIN, 1997: Popotne skice. Prevod Irena Dolschon. Ljubljana: Kmečki glas.
– –, 2007: Moji zgubljeni topoli. Spomini na drugo svetovno vojno. Prevod Breda Rajar, Ana Grmek, Stanka Rendla. Spremna beseda Tone Kregar. Izbor slikovnega gradiva Andreja Rihter. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 2007: Japonske novele. Prevod Andreja Jezernik. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
– –, 2010: Smrtonosni trn in druge nenavadne zgodbe iz Peruja in Paname. Prevod in spremna beseda Andreja Jezernik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 2010: Sama. Iz otroštva in mladosti. Prevod Mateja Ajdnik Korošec. Celje: Inlingua.
– –, 2016: Vodna vrba. Prevedla, uredila in spremno besedo napisala Andreja Jezernik. 1. izd. Ljubljana: Založništvo Jezernik.
– –, 2016: Najmlajša vnukinja častitljivega I Čaa. Prevedla, uredila in spremno besedo napisala Jerneja Jezernik. 1. izd. Ljubljana: Založništvo Jezernik.
Hiltrud GNÜG, Renate MÖHRMANN (ur.), 1999: Frauen Literatur Geschichte. Schreibende Frauen vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Suhrkamp Taschenbuch 3447. Stuttgart.
Alenka KORON, Andrej LEBEN, 2011: Avtobiografski diskurz: teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju. Ljubljana: ZRC SAZU.
Tone KREGAR, 2007: Almino potovanje med Nemci in Slovenci. Alma Karlin: Moji zgubljeni topoli. Ljubljana: Mladinska knjiga; Muzej novejše zgodovine. 11–25.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2011: Začetki ženskega avtobiografskega diskurza na Slovenskem. Avtobiografski diskurz: teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi. Ur. Alenka Koron, Andrej Leben. 247–256.
Irena NOVAK POPOV, 2008: Štiri ženske avtobiografije. Jezik in slovstvo 53/3–4, 53–67.
Annegret PELZ, 1993: Reisen durch die andere Fremde. Reiseliteratur von Frauen als autogeographische Schriften. Köln.
Marjan PUŠAVEC, 2010: Spremna beseda. Avtobiografija Alme Karlin: Sama. Iz otroštva in mladosti. Prevod Mateja Ajdnik Korošec. Celje: Inlingua.
Svetlana SLAPŠAK, 2010: Potovanje pred pisanjem. Avtobiografija Alme Karlin: Sama. Iz otroštva in mladosti. 308–317.
Neva ŠLIBAR, 1996: Ženski (avto)biografski diskurz: O njegovi subverzivnosti in potrebi po uzaveščanju njegovih pravil. Delta 2/1–2, 64–77.
Vladimir ŠLIBAR, 1988: Članki Alme Karlin v Cillier Zeitung 1920–1928. Celje: Celjski zbornik.
Barbara TRNOVEC, ur., 2011: Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin. Celje: Pokrajinski muzej.
Marta VERGINELLA, 2011: Zgodovinopisna raba avtobiografskih virov in značilnosti ženskega avtobiografskega pisanja. Avtobiografski diskurz: teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi. Ur. Alenka Koron, Andrej Leben. 95–106.
Objavljeno
2020-11-02
Kako citirati
Borovnik S. (2020). Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis, 11(1), 11–32. https://doi.org/10.18690/scn.11.1.11–32.2018
Številka
Letn. 11 Št. 1 (2018)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.