Knjižni jezik zožiti na jezikovni standard?!
Povzetek
Prispevek je utemeljitev, zakaj termin standardni jezik ne more in ne sme nadomestiti slovenskega knjižnega jezika. Opozarja na nepoznavanje in posledično na nerazumevanje celovitosti pojava knjižnega jezika, zlasti na nerazumevanje njegovega obsežnega razvojnega delovanja in njegove družbenosti v najširšem smislu (družbeno-zgodovinskem, moralnem in etičnem). Zaenkrat pa niti knjižni jezik niti standardni jezik v slovenskem prostoru nista dovolj jasno in natančno opredeljena; manjkajo aktualne kratke jezikoslovne opredelitve, ki bi ponudile jasna in dovolj natančna izhodišča za vse nadaljnje opise in korektno rabo obeh pojmov.
Prenosi
Literatura
Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno 29. 4. 2019 na: www.fran.si; https://fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznega jezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf.
František ČERMÁK, Petr SGALL, Petr VYBÍRAL, 2005: Od školské spisovnosti ke standardní češtině: výzva k diskusi. Slovo a slovesnost 66/2, 103–115.
Gigafida. Korpusna besedilna zbirka. Dostopno 29. 4. 2019 na: http://www.gigafida.net.
Bohuslav HAVRÁNEK, 1963: Studie o spisovném jazyce. Praha: Nakladatelství Československé akademie věd.
Jan KOŘENSKÝ, 2005: K článku Od školské spisovnosti ke standardní češtině: výzva k diskusi. Slovo a slovesnost 66/4, 270–277.
Snežana KORDIĆ, 2003: Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski. Slavistična revija 51/3, 355–364.
Vilém MATHESIUS, 1947: O potřebě stability ve spisovném jazyce. Čeština a obecný jazykozpyt. Praha: Melantrich. 415–435.
Andrej ERMENC SKUBIC, 2003: Mesto standardnega jezika v jezikovnem repertoarju posameznika. Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje. Ljubljana. (Obdobja, 20). 209–226.
– –, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.
Jože TOPORIŠIČ, 1976, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
– –, 1986/87: Družbenostna vprašanja slovenskega (knjižnega) jezika. Jezik in slovstvo 32/6, 178–187.
– –, 1989: Jezik in kultura na primeru slovenskega jezika. Uporabno jezikoslovje. Ur. Inka Štrukej. Ljubljana: Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije. 361–370.
– –, 1991: Družbenost slovenskega jezika: sociolingvistična razpravljanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– –, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– –, 1994: Slovenski pravopis 1, Pravila. Četrta, pregledana izdaja. Ljubljana: DZS.
– –, 2008: Stilnost in zvrstnost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Linguistica et philologica, 20).
Boris URBANČIČ, 1987: O jezikovni kulturi. Tretja, predelana in razširjena izdaja. Ljubljana: Delavska enotnost.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1988: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. 27. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 83–91.
– –, 1991: Nekatera aktualna vprašanja slovenske jezikovne kulture. 24. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 17–27.
– –, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
– –, 2013: Kriza družbene funkcije knjižnega jezika. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve). Ur. Andreja Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 32). 481–490.
– –, 2013: Moč in nemoč knjižnega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. (Razprave FF).
Božo VODUŠEK, 1933: Za preureditev nazora o jeziku. Krog (zbornik umetnosti in razprav). Ur. Rajko Ložar. Ljubljana: založili sotrudniki.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.