Medpropozicijskost z vidika družljivosti glagolov oz. povedkov
Povzetek
Medpropozicijskost kot sostava in sovistnost propozicij znotraj večstavčne povedi oz. besedila omogoča soodvisno sopojavnost povedkov oz. povedkovo družljivost in razmerijske pomene, ki jih označujejo konektorji oz. povezovala. In v tem prispevku bo obravnavana medpropozicijskost z vidika možnih sopojavljanj povedkov v povedi.
Prenosi
Literatura
Jurij Derenikovič APRESJAN, 1980: Tipy informacii dlja poverhnostno-semantičeskogo komponenta modeli smysl <> tekst. Wien: Wiener slawistischer almanach sonderband 1.
Robert CAZINKIĆ, 2004: Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom. Jezikoslovni zapiski 10/1, 43–58.
František DANEŠ, 1968: Sémantická struktura větného vzorce. Otázky slovanské syntaxe II. Brno: Filosofická fakulta University J. E. Purkyně. 45–49.
FidaPlus: http://www.fidaplus.net
Miroslav GREPL idr., 1987: Mluvnice češtiny (MČ 3 – Skladba). Praha: Academia.
Miroslav GREPL, 2011: Jak dál v syntaxi. Studie osobností brněnské lingvistiky IV. Edd.
Jan Dvořák a Petr Malčík. Brno: Vydavatelství Host. 246 str.
Miroslav GREPL, Petr KARLÍK, 1998: Skladba češtiny. Praha: Votobia.
Josef HRBÁČEK, 1994: Nárys textové syntaxe spisovné češtiny. Praha: TRIZONIA.
Stanisław KAROLAK, 2001: Od semantyki do gramatyki. Wybór rozpraw. Warszawa: Instytucia Slawistyki PAN.
Jan KOŘENSKÝ, 1984: Konstrukce gramatiky ze sémantické báze. Praha: Academia.
Janez OREŠNIK, 1994: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Petr SGALL, 1968: Větné typy a struktura věty z hlediska funkčního. Otázky slovanské syntaxe II. Brno: Filosofická fakulta University J. E. Purkyně. 167–169.
Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2009: Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil – vprašanje propozicije. Slavistična revija 57/2, 251–261.
Copyright (c) 2014 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.