Slovenščina v visokem šolstvu: sploh sme biti vprašanje ubesediti in opredeliti po slovensko?

  • Andreja Žele Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.11.2.93–104.2018
Ključne besede: slovenski jezik, učni jezik, slovenska univerza, visokošolski učbeniki, znanstvena slovenščina

Povzetek

Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Andreja Žele, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: andreja.zele@ff.uni-lj.si

Literatura

Matej ACCETTO, 2010: Nacionalni jeziki, visoko šolstvo in mobilnost v pravu EU. Nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Ur. Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 23–35.
Kozma AHAČIČ idr., 2017a: Ciljni raziskovalni projekt Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov: raziskovalno poročilo. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, idr. Dostopno 22. 7. 2018 na https://isjfr.zrc-sazu.si/sites/default/files/raziskovalno_porocilo_28_11_2017.pdf.
– –, 2017b: Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje: anketni vprašalnik. Ljubljana: ZRC
SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, idr. Dostopno 22. 7. 2018 na https://isjfr.zrc-sazu.si/sites/default/files/anketni_vprasalnik_1_kod_0.pdf.
Nataša GLIHA KOMAC, Marko JESENŠEK (ur.), 2017: Jezikovna politika Republike Slovenije: zbornik povzetkov. Pišece: Univerza v Mariboru idr.
Marko JESENŠEK, 2016: Slovenski jezik v visokem šolstvu in kulturi. Maribor. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 117).
Monika KALIN GOLOB, Gaja ČERV, Marko STABEJ, Mojca STRITAR KUČUK, 2013: Jezikovna politika slovenskega visokega šolstva: stališča do rabe jezikov in priporočila za njeno urejanje. Slavistična revija 61/2, 395–412.
Rastko MOČNIK, 2016: Znanost in naravni jezik. Angleščina vs. slovenščina. Delo: Sobotna priloga. 1. del (3. sept. 2016, 12–14), 2. del (10. sept. 2016, 14–16).
Marina PERTOT, 1994/95: Slovenščina kot učni jezik z vidika učitelja naravoslovja. Jezik in slovstvo 40/6, 227–230.
Tina VEROVNIK, Nataša LOGAR, Monika KALIN GOLOB, 2013: Slovenščina kot strokovni jezik na slovenskih univerzah: pregled stanja ter razčlenitev pomena, načina in možnosti njene večje vključitve. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2013: Moč in nemoč knjižnega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Andreja ŽELE, 2015: Do kod sežeta dejanska raba in funkcijskost slovenščine? Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 37–42.
Objavljeno
2020-11-03
Kako citirati
Žele A. (2020). Slovenščina v visokem šolstvu: sploh sme biti vprašanje ubesediti in opredeliti po slovensko?. Slavia Centralis, 11(2), 93–104. https://doi.org/10.18690/scn.11.2.93–104.2018
Številka
Letn. 11 Št. 2 (2018)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.