Predložne samostalniške zveze s prislovnim pomenom
Povzetek
Prispevek predstavlja tiste predložne samostalniške zveze, ki so kot sestavljene jezikovne enote glede na pomen in vlogo dobile status besednih zvez s prislovnim pomenom. Za ustaljeno družljivost znotraj prislovnih predložnih zvez je bistvena povezava predloga s samostalnikom in ta soodvisnost je pomenska, skladenjska in izrazna. Znotraj predložne zveze ima predlog vlogo dinamičnega ali statičnega povezovala, samostalnik pa vlogo vsebinskega dopolnila, ki je stavčnočlensko opredeljeno kot prislovno določilo. To samostalniško dopolnilo torej daje vsebino dinamičnemu ali statičnemu predložnemu morfemu, ki je besednovrstno predlog. Vzajemna povezanost in soodvisnost predloga in samostalnika, tj. družljivost predloga in samostalnika, se meri z razpoložljivimi skladenjsko-pomenskimi zmožnostmi izbranih predlogov.
Prenosi
Literatura
Anton BREZNIK, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. 4. pomnožena izdaja. Celje: Družba sv. Mohorja.
Рубен Александрович БУДАГОВ, 1973: К теории синтаксических отношений Вопросы языкознания 1, 3–15. [Ruben Aleksandrovič BUDAGOV, 1973: K teorii sintaksičeskih otnošenij Voprosy jazykoznanija 1, 3–15.]
František ČERMÁK, 1996: System, funkce, forma a sémantika českých předložek. Slovo a slovesnost 57, 31–46.
Janez DULAR, 1983: Slogovne razsežnosti glagolske vezave v slovenščini. 29. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 187–207.
Fran, slovenski slovarski portal. Dostop 22. 5. 2022 na www.fran.si.
Nina HORVAT, 2000: Predstavitev prekmurskih rokopisnih pridig iz 1. polovice 20. stoletja. Slavia Centralis 13/2, 50–63.
Milan JELÍNEK, 1968: Nové výrazy předložkové povahy v češtině a ruštině. Sborník prací Filologické fakulty Brněnské university 16, 47–57.
Miroslav KOMÁREK, 1982: K významu předložkových pádů v češtině. Philologica 46, 77–85.
František KOPEČNÝ, 1958: Základy české skladby. Praha: Státní pedagogické nakladatelství.
Edvard LOTKO, 1982: Vazby s prostými předložkovými pády v současné češtině a polštině. Philologica 46, 87–102.
Majda MERŠE, 2019: Frazni glagoli v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavia Centralis 12/1, 142–157.
Серафима Евгеньевна НИКИТИНА, 1979: О семантическом варьировании русских предлогов – предмет задачи и способ описования. Семантическое и формальное варьирование. Ред. В. Н. Ярцева. Институт языкознания. Москва: Наука. [Serafima Evgen’evna NIKITINA, 1979: O semantičeskom var’irovanii russkih predlogov – predmet zadači i sposob opisovanija. Semantičeskoe i formal’noe var’irovanie. Red. V. N. Jarceva. Institut jazykoznanija. Moskva: Nauka.]
Jan PETR, Miroslav KOMÁREK, Jan KOŘENSKÝ idr., 1986: Mluvnice češtiny (MČ2 – Tvarosloví). Praha: Academia.
Predrag PIPER, 2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Petr PIT’HA, 1977: K popisu předložkových konstrukcí v češtině (předložka před). Slovo a slovesnost 38/1, 14–26.
Marko SNOJ, 2009: Slovenski etimološki slovar. 2. pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.
Branka TAFRA, 2005: Od riječi do rječnika. Zagreb: Školska knjiga.
Jože TOPORIŠIČ, 1978: Imenska določnost v slovenskem knjižnem jeziku. Slavistična revija 26, 288–304.
– –, 1980: O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu BITI). Linguistica 20, 151–167.
– –, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS.
– –, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika (ESJ). Ljubljana: Cankarjeva založba.
– –, 2000: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.
Елена Владимировна УРЫСОН, 2017: Предлог или наречие? Частеречный статус наречных предлогов. Вопросы языкознания 5, 36–55. [Elena Vladimirovna URYSON, 2017: Predlog ili narečie? Časterečnyj status narečnyx predlogov. Voprosy jazykoznanija 5, 36–55.]
Ada VIDOVIČ-MUHA, 1981: Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov. Slavistična revija 29/1, 19–42.
– –, 2012: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
– –, 2015: Propozicija v funkcijski strukturi stavčne povedi – vprašanje besednih vrst. (Poudarek na povedkovniku in členku) Slavistična revija 63/4, 389–406.
Виктор B. ВИНОГРАДОВ, 1947: Русский язык (грамматическое учение о слове). Мoсква, Ленинград. [Viktor Vladimirovič VINOGRADOV, 1947: Russkij jazyk (grammatičeskoe učenie o slove). Moskva, Leningrad.]
Andreja ŽELE, 2019: Prostomorfemskost v slovenščini. (Lingua Slovenica, 15). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.