Razmerijski predlogotvorni prislovi tipa zraven, blizu, skozi, čez, okoli v prislovni in predložni rabi
Povzetek
Prispevek s sinhronega vidika obravnava aktualno rabo t. i. razmerijskih prislovov v slovenščini. To so prislovi prostorskih razmerij, ki so po svoji skladenjskopomenski vlogi najbližje predlogom, zato se lahko po skladenjski konverziji uporabljajo kot samostojna prislovna določila ali kot predlogi. Ta dvoja besednovrstnost je pri teh prislovih že tako ustaljena, da so tudi slovarsko deljeno obravnavani, tj. ločeno kot prislovi in ločeno kot predlogi.
Prenosi
Literatura
Anton BAJEC, 1950–1959: Besedotvorje slovenskega jezika I–IV. IV Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU.
Helena BĚLIČOVÁ, 1982: Sémantická struktura věty a kategorie pádu. Příspěvek k porovnávací syntaxi ruské a české jednoduché věty. Praha: Academia.
Anton BREZNIK, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. 4. pomnožena izd. Celje: Družba sv. Mohorja.
František ČERMÁK, 1996: System, funkce, forma a sémantika českých předložek. Slovo a slovesnost 57, 31–46.
Fran. Slovarski portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostop 6. 2. 2021 na http://www.fran.si.
Gigafida 2.0. Korpus pisne standardne slovenščine. Dostop 6. 2. 2021 n a https://viri.cjvt.si/gigafida/.
Milan JELÍNEK, 1968: Nové výrazy předložkové povahy v češtině a ruštině. Sborník prací Filologické fakulty Brněnské university 16, 47–57.
František KOPEČNÝ, 1958: Základy české skladby. Praha: Státní pedagogické nakladatelství.
Jan PETR, Miloš DOKULIL idr., 1986: Mluvnice češtiny (MČ 1 – Fonetika, Fonologie, Morfonologie a morfemika. Tvoření slov. Praha: Academia.
Serafima Jevgevnjeva NIKITINA = Серафима Евгеньевна НИКИТИНА 1979, О семантическом варьировании русских предлогов – предмет задачи и способ описования. Семантическое и формальное варьирование. Ред. В.Н. Ярцева. Институт языкознания. Москва: Наука.
Jan PETR, Miroslav KOMÁREK, Jan KOŘENSKÝ idr., 1986: Mluvnice češtiny (MČ 2 – Tvarosloví). Praha: Academia.
Predrag PIPER, 22001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Marko SNOJ, 22009: Slovenski etimološki slovar. 2. pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2016: Blizu in daleč v slovenskih frazemih. Prostor in čas v frazeologiji. Ur. Erika Kržišnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 265–272.
Branka TAFRA, 1998: Konverzija kako gramatički i leksikografski problem. Filologija 30/31, 349–361.
– –, 2005: Od riječi do rječnika. Zagreb: Školska knjiga.
Branka TAFRA, Petra KOŠUTAR, 2009: Rječotvorni modeli u hrvatskom jeziku. Suvremena lingvistika 35/67, 87–107.
Jože TOPORIŠIČ, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS.
– –, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika (ESJ). Ljubljana: Cankarjeva založba.
– –, 2000: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.
Elena Vladimirovna U RYSON = Елена Владимировна УРЫСОН, 2017: Предлог или наречие? Частеречный статус наречных предлогов. Вопросы языкознания 5, 36–55.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2007: Izrazno-pomenska tipologija poimenovanj. Slavistična revija 55/1–2, 399–408.
– –, 22012: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Andreja ŽELE, 2019: Prostomorfemskost v slovenščini. (Lingua Slovenica, 15). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.