Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk

  • Silvija Borovnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.259-278.2023
Ključne besede: večkulturnost, medkulturnost, transkulturnost, sodobne slovenske pisateljice, sodobni slovenski roman

Povzetek

Članek se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Upošteva težnjo, ki je v literarnozgodovinskih raziskavah zadnjih let zelo poudarjena, namreč, da je pri analizah literarnih del potrebno upoštevati vidik prestopanja in prehajanja meja ter hibridnost pisateljskih identitet. Različni raziskovalci menijo, da je potrebno negovati odprt raziskovalni odnos do vsega, kar je bilo v slovenski literarni zgodovini snovno in tematsko, pa tudi jezikovno drugačno, a obenem povezujoče. Članek izhaja iz prepričanja, da slovenska literarna besedila v medkulturnem kontekstu drugače razumemo in da vzpostavljajo le-ta zanimiv medbesedilni dialog s številnimi drugimi jeziki in kulturami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Silvija Borovnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: silvija.borovnik@um.si

 

Literatura

Eva BAHOVEC, 2007: Freud, ženska in popotnikova senca. Feminizem, psihoanaliza, filozofija. Ljubljana: Društvo za kulturološke raziskave.
Silvija BOROVNIK, 1995: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač.
Silvija BOROVNIK, 2012: Književne študije. O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in slovenski književnosti v Avstriji. (Zora, 85). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Silvija BOROVNIK, 2017: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. (Zora, 123). Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.
Silvija BOROVNIK, 2020: Slovenska književnost v evropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis 13/2, 134–148.
Silvija BOROVNIK, 2022: Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu. (Zora, 147). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Silvija BOROVNIK (ur.), 2013: Kliči me po imenu: izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Izbrala, uredila in spremno besedo napisala Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba.
Stanislava CHROBAKOVA REPAR, 2009: Slovenka na kvadrat: razglednice iz Slovenije. Ljubljana: KUD Apokalipsa.
Jonathan CULLER, 2008: Literarna teorija. Zelo kratek uvod. Ljubljana: Krtina.
Jožica ČEH STEGER, 2022: Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur. Slavia Centralis 13/2, 149–161.
Ivana DJILAS, 2016: Hiša. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ivana DJILAS, 2022: A si lahko vsaj enkrat tiho. Novo mesto: Goga.
Igor GRDINA, 1992: Ljuba Prenner in malomeščanska kriminalna povest Neznani storilec. Neznani storilec. Malomeščanska kriminalna povest. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ivanka HERGOLD, 1983: Pojoči oreh. Trst: ZTT.
Ivanka HERGOLD, 2019: Nož in jabolko. Ljubljana: Slovenska matica. (Ponatis. 1. izdaja 1980).
Miran HLADNIK, 1981: Slovenski ženski roman v 19. stoletju. Slavistična revija 29/3, 259–296.
Miran HLADNIK, 2016: Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. (SSJLK, 52). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF. 46–53.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 1994: Temno mesto. Radovljica: Didakta.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2015: Pomen hiše. Ljubljana: Zveza Modra ptica.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2017: Ključi od labirinta: O slovenski poeziji. (Zora, 122). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Erica JOHNSON DEBELJAK, 1999: Tujka v hiši domačinov. Maribor: Litera.
Marko JUVAN, 2012: Svetovne književnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Marko JUVAN, 2017: Hibridni žanri: študije o slovenskih križancih izkustva, mišljenja in literature. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Krištof Jacek KOZAK, 2008: Kultura in umetnost v okviru medkulturnega dialoga. Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU. Ur. Vesna Mikolič in Krištof Jacek Kozak. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba
Annales. 19–24.
Tina KRANER, 2020: Stanje raziskav o proznih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Slavia Centralis 13/1, 244–254.
Tina KRANER, 2022: Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje. Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Adriana KUČI, 2022: Ime mi je Sarajevo. Maribor: Litera.
Ana MARWAN, 2021: Zabubljena. Ljubljana: Beletrina.
Ana MARWAN, 2022: Krota/Wechselkrote. Ljubljana: Beletrina.
Dijana MATKOVIĆ, 2013: V imenu očeta. Novo mesto: Goga.
Dijana MATKOVIĆ, 2021: Zakaj ne pišem. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Dijana MATKOVIĆ, 2023: Nominiranke. Mladina 27 (7. 7. 23), 62–63.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2021: Od lastnega glasu do lastne sobe. Ljubljana: Beletrina.
Vesna MIKOLIČ in Krištof Jacek KOZAK (ur.), 2008: Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales.
Primož MLAČNIK, 2019: Kulturistike – kulturološka branja beletristike. Slavia Centralis 12/2, 46–57.
Primož MLAČNIK, 2020: Minor Literature in the Case of Brina Svit – Literatura mniejsza na przykladzie Briny Svit. Przeklady Literatur Slowianskich 10/1, 207–223.
Primož MLAČNIK, 2020: Podobe iz sanj Ivana Cankarja in Franza Kafke. Z Lublane pres Viden do Prahy. Ivan Cankar a jeho současnici / Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago. Ivan Cankar in njegovi sodobniki. Ur. Alenka Jensterle Doležal. Praha: Narodni
knihovna Česke republiky, Slovanska knihovna. 201–211.
Boris PATERNU, 2013: Iz vulgarne resničnosti v pokončnost: roman Nož in jabolko Ivanke Hergold. Delo, Književni listi 55/215 (17. 9. 2013), 14.
Marija PIRJEVEC, 2017: Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem. Trst: Mladika: Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm.
Jola ŠKULJ, 2012: Kritična paradigma medkulturne eksistence literature. Svetovne književnosti in obrobja. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. 87–109.
Marta VERGINELLA, 2006: Ženska obrobja. Vpis žensk v zgodovino Slovencev. Ljubljana: Delta.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2006: Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2017: Teorija pripovedi. Maribor: Litera.
Janja ŽITNIK SERAFIN, 2008: Večkulturna Slovenija. Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU.
Objavljeno
2023-12-30
Kako citirati
Borovnik S. (2023). Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk. Slavia Centralis, 16(2), 259-278. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.259-278.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.