Prekmurske protestantske pesmarice od Mihaela Severa do Janoša Kardoša
Povzetek
V članku so prikazane prekmurske tiskane protestantske pesmarice od Mihaela Severa do Janoša Kardoša. Prekmurski protestanti so v tiskanih pesmaricah nadaljevali tradicijo prekmurskega rokopisnega obdobja, predvsem Martjanske pesmarice I, najstarejše ohranjene prekmurske rokopisne pesmarice. Stare prekmurske pesmi, ki so ohranjene v številnih rokopisnih pesmaricah ‒ Škafar (1978) jih v Bibliografiji prekmurskih tiskov navaja 61 ‒, so prekmurski protestanti vključevali v tiskane pesmarice, jih jezikovno popravljali in širili med Slovenci v Prekmurju ter tako vplivali na nastanek in razvoj prekmurskega knjižnega jezika.
Prenosi
Literatura
Josip DRAVEC, 1957: Glasbena folklora Prekmurja. Pesmi. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Andrej FEKONJA, 1892: Književnost ogrskih Slovencev. Dom in svet 4, 172–176.
Janoš FLISAR, 1925: Prekmurja znameniti evang. moʼzje. Szijártó Stevan. (1765–1833. IX. 10). Düsevni liszt: mejszecsne verszke novine (20. 05. 1925), 3/6, 70.
Josip GRUDEN, 1914: Starine železnih in salajskih Slovenov. Fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev. Objavil in opombe pridejal dr. Josip Gruden. Časopis za zgodovino in narodopisje 1914/11, 93–154.
Marko JESENŠEK, 2013: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Zora 90).
– –, 2018: Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Maribor: Univerzitetna založba. (Zora 129).
– –, 2019 (v tisku): Prekmurski (knjižni) jezik. Nastopno predavanje. Ljubljana: SAZU.
Franci JUST, 2017 (SBL): Berke, Blaž (1754–1821). Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Jožef KOŠIČ, 1992: Starine Železnih ino Salaskih Slovenov. Jožef Košič, Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Izbor del. Ur. Marija Bajzek. Budimpešta. 149–178.
Franc KUZMIČ, 2006: Prekmurski protestanti v 18. stoletju in njihva izselitev v artikularne kraje na Madžarskem. Podravina: časopis za multidisciplinarna istraživanja 5/10, 74–79.
– –, Pertoča – utrinki iz zgodovine. http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva -pomurja/nasi-kraji/pertoca.
Vilko NOVAK, 1974: Prekmurske rokopisne pesmarice. Jezik in slovstvo 6/7, 212–217.
– –, 1976: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov.
– –, 1995: Trubarjeva in Dalmatinova besedila v Martjânski pesmarici I. Slavistična revija 43/3, 267–275.
Vilko NOVAK (ur.), 1997: Martjanska pesmarica. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC.
Marjeta PISK, 2018: Zbirke »mrtvečih pesmi«: iz rokopisnih v tiskane zbirke ali obratno? Starejši mediji slovenske književnosti: rokopisi in tiski. (Obdobja 37). Ur. Urška Perenič, Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 25–32.
Božidar RAIĆ, 1869: Prekmurski knjižniki pa knjige. Letopis matice Slovenske za leto 1869. Ur. E. H. Costa. Ljubljana: Matica Slovenska. 57–84.
– –, 1878: Oroslav Caf. Letopis matice Slovenske za leto 1878, III. in IV. del. Ur. J Bleiweis. V Ljubljani: Matica Slovenska. 72–101.
Branko REISP, 1974: Prva v Ljubljani natisnjena slovenska knjiga. Jurij Dalmatin, Jezus Sirah. Monumenta litterarum slovenicarum. Ur. Alfons Gspan. Faksimile. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 1993: Prvi (protestantski) tiskar na slovenskem Janez Mandelc. Zgodovinski časopis 47/4, 509–514.
Klaudija SEDAR, 2015: Ustanovitev evangeličanskih cerkvenih občin Puconci, Križevci in Hodoš po Tolerančnem patent. Zgodovinski časopis 69/1–2, 88–110.
– –, 2016: Kulturnozgodovinska preteklost dolnjega Prekmurja v zgodnjem novem veku. Anali PAZU HD 2/2, 73–83.
Jožef SMEJ, 1980: Nagrobni napis Števana Küzmiča. Stopinje, 119–128.
– –, 2005: O prevodih psalmov v prekmurščino od Martjanske pesmarice II do Pusztaijeve pesmarice 1893. Slavistična revija 53/2, 211–227.
– –, 2008: Nekaj drobcev iz pesemske dejavnosti nekdanjih prekmurskih duhovnikov. Slavistična revija 3, 399–408.
Marijan SMOLIK, 2011: Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. Druga, elektronska, pregledana izdaja. Uredil Matija Ogrin. Elektronska besedilna zbirka (eBZ): Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Odsek za tehnologije znanja IJS. http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ovr/VIEW/.
Ludvik SOVIČ, 2012: Janoš Kardoš – njegovo delo in pomen. Lubi Slovenci. Glasilo za člane društva 7, 25–29.
Franc ŠEBJANIČ, 1979: Slovenski obrednik Mihaela Bakoša. Murska Sobota: Pomurska založba.
Ivan ŠKAFAR, 1970: Dve ohranjeni pismi Božidarja Raiča Jožefu Borovnjaku. Kronika 18/1, 39–43.
– –, 1971 (SBL): Szmodis, Jožef. Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè–Švikaršič. Ur. Alfonz Gspan et al. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
– –, 1978: Bibliografija Prekmurskih tiskov od 1715 do 1918. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
– –, 1991 (SBL): Županek, Mihael (1830–1905). Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Ur. Jože Munda et al. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Ivan ŠKAFAR, Vilko NOVAK, 1971 (SBL): Szijárto, Štefan (1765–1833). Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Ur. Alfonz Gspan et al. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Janko ŠLEBINGER, 1925 (SBL): Barla, Mihal (1777–1824). Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Ur. Izidor Cankar et al. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka.
– –, 1928 (SBL): Kardoš, Janoš (1801–1873). Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Ur. Izidor Cankar et al. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka.
Ivan ZELKO, 1958: Statistika prebivalstva v Prekmurju l. 1698. Kronika 6/2, 85–93.
– –, 1983: Gradivo za prekmursko zgodovino. Acta Ecclesiastica Sloveniae 5, 227–325.
– –, 1996: Zgodovina Prekmurja. Izbrane razprave in članki. Ur. Vilko Novak. Murska Sobota: Pomurska založba.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.