Rokopis učitelja Bertalana Koczuvana iz leta 1879/80 Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. 1879/80. Koczuván Bertalan, učitelj.
Povzetek
V razpravi predstavljam rokopis Domovina, ország (deržáva), pravice i dúžnosti purgarov. Ižakovski učitelj Bertalan Koczuván (Jernej Kocuvan) ga je začel pisati v šolskem letu 1879/80. Učbenik s področja domoznanstva (o domovini in dolžnostih državljanov) je bil namenjen za poučevanje otrok v vaški/bogojinski šoli, vendar je ostal nedokončano delo – obsega šestindvajset strani lepopisa, jezikovno je nadnarečen in poskuša slediti normi in predpisu novoslovenščine, pisava pa je slovenica z zelo redkimi zapisi sičnikov in šumevcev v ogrici.
Prenosi
Literatura
Štefan BARBARIČ, 1987: Prekmurski učbeniki pred budimpeštanskim parlamentom 1872. Časopis za zgodovino in narodopisje 23/1, 76-82.
Silvija BOROVNIK, 2020: Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis 13/2, 134–148.
Blanka BOŠNJAK, 2022: Pomembna kulturnopolitična gibanja v Prlekiji in izbrana starejša prleška književnost. Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji. (Zora, 146). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 186–205.
Blanka BOŠNJAK, Karin POŽIN, 2022: Hagiografija v izbranih periodičnih publikacijah druge polovice 19. stoletja. Predavanje na 5. mednarodni znanstveni konferenci Slavistični znanstveni premisleki. Maribor (18. 5. 2022).
DOPIS 1945 = Martin Sreš: Dopis Upraviteljstva Osnovne šole Ižakovci Šolskemu muzeju Slovenije, 19. 11. 1945. Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa OŠ Ižakovci Dokument št. 19.
Előd DUDÁS, 2012: Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 18/2, 149–165.
Anton GABERC, 1929: Predzgodovina šole. Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa OŠ Ižakovci. (27. 3. 1929)
Fran GUMILAR, 1956: Prekmursko šolstvo skozi stoletja. Svet ob Muri 1/3, 156–160.
Dragica HARAMIJA, 2019: Spodbujanje družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju: Predšolska bralna značka. Slavia Centralis 12/2, 33–45.
Nina HORVAT, 2020: Predstavitev prekmurskih rokopisnih pridig iz 1. polovice 20. stoletja. Slavia Centralis 13/2, 50–63.
Marko JESENŠEK, 2015: Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. (Zora 110). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Marko JESENŠEK, 2018: Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. (Zora, 129). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
Marko JESENŠEK, 2021: Poglavja iz razvoja slovenskega jezika. (Zora, 145). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/634/830/1908-1 (29. 9. 2023)
Marko JESENŠEK, 2022: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. (Zora, 90). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/113 (29. 9. 2023)
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99.
Mihaela KOLETNIK, 2020: Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru. Slavia Centralis 13/2, 64–82.
Miroslav KOKOLJ, Bela HORVAT, 1977: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba.
IŠO, 1874 = Imenik šolskih oblastnij, šol in učiteljev po Slovenskem, t.j. na slovenskem Štajerju, Kranjskem, sl. Korotanu, Primorskem in slov. Ogerskem. V Ljubljani: Slovensko učiteljsko društvo.
Anton LESAR, 1870: Poročilo in imenik Matice Slovenske v Ljubljani za leto 1870. Letopis Matice Slovenske za 1870. Ur. Etbin Costa. Ljubljana: Matica Slovenska. 1–69.
Gjoko NIKOLOVSKI, Natalija ULČNIK, 2021: Pristopi k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku. Slavia Centralis 14/2, 216–231.
Simona PULKO, Melita ZEMLJAK JONTES, 2020: Slovenščina kot odraz identitete srednješolcev na dvojezičnem slovensko-madžarskem območju. Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. (Obdobja, 39). Ur. Jerca Vogel. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete. 155–163.
Fran RAMOVŠ, 1952 Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predavanjih Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Matej SLEKOVEC, 1898: Zgodovina ljutomerske šole. Odlomek iz ljutomerske kronike. Popotnik 19/8, 105–106. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-USMKT1I8/e8ac6803-ce75-49d8-aa83-5254dd07f86f/PDF (25. 4. 1898)
Martin SERŠ, 1939: Poročilo za šolski muzej. Slovenski šolski muzej, dokumentacijska zbirka, mapa OŠ Ižakovci. (26. 6. 1939)
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2020: Istokorenska (ne)vzporednost izrazov za pomen vršilca dejanja in nosilca stanja v Pravnem terminološkem slovarju. Pogled v jezik in iz jezika. (Zora 133). Ur. Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele. Maribor: Univerzitetna založba. 53–66.
Ivan ŠKAFAR, 1978: Gradivo k zgodovini uvedbe madžarščine v slovenske ljudske šole v Prekmurju. Časopis za zgodovino in narodopisje 14/1, 100–114.
Stanislav ŠKRABEC, 1995: K naši dialektologiji. Jezikoslovna dela 3. Ur. Jože Toporišč. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Nova Gorica. 476–490.
Anton TRSTENJAK, 2006: Slovenci na Ogrskem. Narodopisna in književna črtica. Objava arhivskih virov. Ur. Viktor Vrbnjak, Gordana Šövegeš Lipovšek, Metka Vrbnjak. Maribor: Pokrajinski arhiv.
Jože SMEJ, 1995: Dve pismi iz leta 1779 za osvetlitev vprašanja šolnikov in šolstva v Prekmurju. Zgodovinski časopis 49/4, 607–611.
Jože SMEJ, 1997: Skrb Mikloša Küzmiča za dijake. Zgodovinski časopis 51/1, 5–15.
ŠL, 1928 = Školski list. (26. 3. 1928). Šolski_listi_Mapa_9_Izakovci.pdf. https://www.sistory.si/publikacije/prenos/file/?fileId=13656&download=1 (29. 9. 2023)
Natalija ULČNIK, 2020: Uvajalna sredstva pregovorov z južnoslovansko nacionalno oznako v korpusu starejše in sodobne slovenščine. Slavia Centralis 13/1, 22–39. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/707/651 (29. 9. 2023)
Natalija ULČNIK, 2020a: Podoba epidemije v starejših poljudnostrokovnih in publicističnih besedilih. Slavia Centralis 13/2, 31–49. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/963/905 (29. 9. 2023)
Ivan ZELKO, 1981: Šolstvo v lendavski občini. Kronika 29/3, 258–262.
Melita ZEMLJAK JONTES, Simona PULKO, 2018: Dialectal speech of youth as a part of their personal and national identity. Dialectologia et geolinguistica 26/1, 139–151. 10.1515/dialect-2018-0008 (29. 9. 2023)
Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. (Zora, 6). Maribor: Slavistično društvo.
Zinka ZORKO, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. (Zora, 64). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.