Iz življenja in dela Martine Orožen
Ob visokem življenjskem jubileju – 90. rojstni dan, 12. oktobra 2021
Povzetek
V prispevku je predstavljena življenjska pot Martine Orožen, rojene 12. oktobra 1931 v Turju, zaslužne profesorice za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – otroštvo v Turju, družinska tragedija med drugo svetovno vojno, šolanje na gimnaziji v Celju, študij slavistike
v Ljubljani, zaposlitev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in študijska izpopolnjevanja ter gostujoča predavanja v Varšavi, Krakovu, na Dunaju, v Gradcu in Celovcu.
Prenosi
Literatura
Ivan GRAFENAUER, 1973: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Založba Mohorjeva družba Celje.
Marko JESENŠEK, 2019: Margareta Puhar in slovenski (učni) jezik. Časopis za zgodovino in narodopisje, 89 = n. v. 54/3, 91–114.
– –, 2015: Jezikoslovno delo Antona Vratuše. Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše. Ur. Mirko Munda. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; Murska Sobota: Pomurska akademsko znanstvena unija. 63–101.
Marko JESENŠEK (ur.), 2011: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Marko JESENŠEK (ur.), Bernard RAJH (ur.), Zinka ZORKO (ur.), 2002: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. (Zora, 18). Maribor: Slavistično društvo.
Helena KŘIŽKOVA, 1960: Vývoj opisného futura v jazycích slovanských, zvláště v ruštině. Praha: Státní pedagogické nakladatelství.
Jože KOROPEC, 1976: Laško gospostvo v srednjem veku. Časopis za zgodovino in narodopisje, 47=12/2, 244–275. Dostop 31. 8. 2021 nahttps://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7002/1976_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Irena OREL, 2002: Ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen – ljubeče proučevalke slovenskih jezikovnih globin in širin. Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 18). Maribor: Slavistično društvo. 9–22.
Janko OROŽEN, 1958: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. 1, Od početka do 1918. V Trbovljah: Občinski ljudski odbor.
Martina OROŽEN, 2021: Intervju, 27. 7. 2021. Spraševal Marko Jesenšek. Ljubljana, Šišenska cesta 2, na domu Martine Orožen.
– –, 2011: Anton Martin Slomšek, Djanje svetnikov božjih – vzgoja duha, kultura srca in govora v novoslovenskem knjižnem jeziku sredi 19. stoletja. Slavia Centralis 4/1, 14–47.
– –, 2010: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu. (Zora, 74). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
– –, 2003: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo. Ur. Marko Jesenšek. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 14). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 50–62.
– –, 2003a: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. (Zora, 26). Maribor: Slavistično društvo.
– –, 2000: Raziskovanje zgodovinskega razvoja slovenskega (knjižnega) jezika: pogled v čas in prostor našega samozavedanja in uzaveščanja. Slovensko jezikoslovje danes in jutri. Ur. Zoltan Jan. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 10). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 142–154.
– –, 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika: od Brižinskih spomenikov do Kopitarja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.
– –, 1996a: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: Filozofska fakulteta: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
– –, 1991: Trajna aktualnost zgodovinskega in dialektološkega raziskovanja slovenskega jezika. Sedemdeset let slovenske slovenistike. Ur. Martina Orožen, Irena Orel. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 61–74.
– –, 1974: O vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku. Zbornik Štefana Küzmiča. Ur. Antoša Leskovec, Mira Medved, Jože Ternar. Murska Sobota: Pomurska založba. 114–124.
Jožef SMEJ, 1997: Se je Mikloš Küzmič v svojem prevodu evangyeliomov res naslanjal na Štefana Küzmiča? Slavistična revija 45/3–4, 533–544.
Anton Martin SLOMŠEK, 1853–1854: Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. U Gradcu: J. Sirola.
Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. 3. izdaja. Ljubljana: Založba ZRC. 841.
– –, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC.
Emil TOKARZ, 2002: Zveze Martine Orožen s Poljsko. Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 18). Maribor: Slavistično društvo. 23–28.
Anton VRATUŠA, 1974: Jezik »Nouvoga zákona« in »Svéti evangyeliomov«. Zbornik Štefana Küzmiča. Ur. Antoša Leskovec, Mira Medved, Jože Ternar. Murska Sobota: Pomurska založba. 54–75.
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.