Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur

  • Jožica Čeh Steger Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.13.2.149–161.2020
Ključne besede: medkulturna književnost, slovensko-nemška književnost na Štajerskem, Ana Wambrechtsamer, domačijska književnost, zgodovinska povest, Guzej

Povzetek

Prispevek se ukvarja z dvojezično slovensko-avstrijsko pisateljico Ano Wambrechtsamer (1897‒1933) in jo umesti v medkulturni model slovenske literarne zgodovine. Ana Wambrechtsamer je odraščala v dvojezičnem južnoštajerskem okolju. Pisala je pesmi in romantično obarvano domačijsko ter zgodovinsko pripovedništvo v nemščini. Po izselitvi v Avstrijo se je poglabljala v zgodovino Celjskih grofov in vse bolj iskala slovenske korenine. Začela se je intenzivno učiti slovenščine, da bi lahko v tem jeziku tudi literarno ustvarjala. Prebirala je slovenske klasike, začela prevajati svoja dela v slovenščino in slovensko književnost v nemščino.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: jozica.ceh@um.si

Literatura

Ana WAMBRECHTSAMER, 2016: Im Kriegsjahre, Deutsche Wacht 41/38 (13. 5.), 6.
– –, 1916: Zapfenstreich, Deutsche Wacht 41/50 (24. 6.), priloga Die Südmark, št. 25, 4.
– –, 1916: An die Steiermark, Deutsche Wacht 41/50 (8. 7.), priloga Die Südmark, št. 27, 4.
– –, 1916: Das Ende vom Lied. Deutsche Wacht 41/58 (22. 7.), priloga Die Südmark, št. 29, 4.
‒ ‒, 1917: Soldatenbraut. Deutsche Wacht 42/8 (27. 1.), 8.
– –, 1917: Das blaue Blümlein. Deutsche Wacht 42/23 (21. 3.), 5.
– –, 1917: Abendstimmung. Deutsche Wacht 42/33 (25. 4.), 2.
– –, 1917: Kriegertod. Deutsche Wacht 42/58 (21. 7.), 3.
– –, 1917: Wenn ich sterbe … Deutsche Wacht 42/60 (28. 7.), 2.
– –, 1917: Das letzte Trianschen, Deutsche Wacht 42/10 (3. 2.), 1‒3.
‒ –, 1924: Die Sage von der Erbauung des Schlosses Montpreis, Cillier Zeitung 49/72 (7. 9.), 1‒2.
– –, 1924: Die Apfelgeschichte am alten Schloss, Cillier Zeitung 49/90 (9. 11.), 1‒2.
– –, 1925: Der Gusej. Eine Geschichte aus dem untersteirischen Berglande, Cillier Zeitung 50 (16. 8.‒29. 11.).
– –, 2013: Guzej, povest iz spodnještajerskega hribovja. Prev. Katja Kladnik. Šentjur: Knjižnica Šentjur.
Matjaž BIRK, 2003: Nemška zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF. (Obdobja, 21). 473‒482.
Silvija BOROVNIK, 2017: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 123).
‒ ‒, 2018: Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis 11/1, 11‒32.
Jožica ČEH STEGER, 2014: Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk. Slavia Centralis 7/1, 73–85.
‒ ‒, 2017: Podoba Slovencev v Bartschevem romanu Das deutsche Leid. Slavistična revija 65/3, 433‒445.
– –, 2017a: Dvojezično pesništvo Fanny Haussmann v literarnozgodovinskem kontekstu. V: Franca BUTTOLO idr.: Skrivnost Fanny Haussmann. Maribor: Aristej. 39‒47.
– –, 2017b: Dežmanov prestop v nemški tabor in njegova kulturna identiteta v luči literarne zgodovine. Studia Historica Slovenica 17/2, 503‒516.
– –, 2018: O Cankarjevi slovensko-nemški dvojezičnosti v kontekstu večkulturne Avstro-Ogrske. Ivan Cankar v medkulturnem prostoru: ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Ur. Jožica Čeh Steger, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 126). 62‒73.
Igor GRDINA, 2006: Celjski grofje in literatura. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe. Kulturnozgodovinske študije. Ljubljana: ZRC. 175‒206.
Dragica HARAMIJA, 2019: Mariborske vedute II. Pripovedke o Mariboru in Pohorju. Maribor: Založba Pivec.
Bruno HARTMAN, 1977: Celjski grofje v slovenski dramatiki. V Ljubljani: Slovenska matica.
Miran HLADNIK, 2009: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
‒ ‒, 2016: Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF. (SSJLK, 52). 46‒53.
‒ ‒, 2019: Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie. Literarische Mehrsprachigkeit im österreichischen und slowenischen Kontext. Ur. Andrej Leben in Alenka Koron. Tübingen: Narr Francke Attempto. 289‒304.
Anton JANKO, 1995: Nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem: zgodovinski oris. Informativni kulturni zbornik. Ur. Martina Orožen. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike FF UL. (SSJLK). 319‒333.
– –, 1995a: Anastasius Grün und die slowenische Literaturgeschichte. Anastasius Grün und die politische Dichtung Österreichs in der Zeit des Vormärz. München: Süddeutsche Kulturwerk. 109–121.
Gregor KOCIJAN (ur.), 1994: Kratka proza slovenskega realizma. Ljubljana: DZS.
Mirko KRIŽMAN, 2006: Ein slowenisch-österreichischer Kontaktraum durch ausgewählte Gedichte. Lyrik mit Empfindungen der Landschaft und des menschlichen Seins. Maribor: Locutio.
Aleksandra KROFL (ur.), 1998: Ana Wambrechtsamer 1897–1933. Planina pri Sevnici: Turistično društvo.
Niko KURET, 2013: Wambrechtsamer, Ana (1897‒1933). Slovenska biografija. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU. Dostop 12. 3. 2020 na https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi832103/.
Mira MILADINOVIĆ ZALAZNIK, 2002: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, nederlanistiko in skandinavistiko FF UL.
– –, 2008: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen 2. Leopold Kordesch und seine Zeit. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, nederlanistiko in skandinavistiko FF UL.
– –, 2008a: Anastasius Grün und das Vereinte Slowenien. Germanistische Mitteilungen 67, 51‒63.
Urška PERENIČ, 2005: Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. Slavistična revija 53/4, 583‒595.
‒ ‒, 2006: Poetische Versuche 1843‒1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. Slavistična revija 54/2, 233‒243.
Breda POŽAR, 1983: Maribor v nemškem romanu, I. Časopis za zgodovino in narodopisje 1‒2, 154‒163.
Peter ROSEGGER, 1887: Eine Wanderung durch Steiermark. Am Wanderstabe. Ur. Peter Rosegger. Wien.
Ana WAMBRECHTSAMER: Verzeichnis der künstlerischen, wissenschaftlichen und kulturpolitischen Nachlässe in Österreich. Dostop 23. 6. 2020 na https://data.onb.ac.at/nlv_lex/perslex/W/Wambrechtsamer_Anna.htm.
Objavljeno
2020-11-08
Kako citirati
Čeh Steger J. (2020). Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur. Slavia Centralis, 13(2), 149–161. https://doi.org/10.18690/scn.13.2.149–161.2020
Številka
Letn. 13 Št. 2 (2020): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.