Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur
Abstract
ANA WAMBRECHTSAMER – WRITER AND BRIDGE BETWEEN TWO LANGUAGES AND CULTURES
The contribution discusses the Slovene-German bilingual writer Ana Wambrechtsamer (1897‒1933) and places her within the intercultural model of Slovene literary history. Ana Wambrechtsamer grew up in the bilingual South-Styrian milieu and wrote poems and romance coloured native and historical narratives in German. After moving to Austria, she thoroughly studied the history of the Counts of Cilli and increasingly sought her Slovenian roots. She intensively learnt Slovenian in order to be able to create literature in this language. She also read Slovenian classics, and started translating her works into Slovenian and Slovenian literature into German.
Downloads
References
– –, 1916: Zapfenstreich, Deutsche Wacht 41/50 (24. 6.), priloga Die Südmark, št. 25, 4.
– –, 1916: An die Steiermark, Deutsche Wacht 41/50 (8. 7.), priloga Die Südmark, št. 27, 4.
– –, 1916: Das Ende vom Lied. Deutsche Wacht 41/58 (22. 7.), priloga Die Südmark, št. 29, 4.
‒ ‒, 1917: Soldatenbraut. Deutsche Wacht 42/8 (27. 1.), 8.
– –, 1917: Das blaue Blümlein. Deutsche Wacht 42/23 (21. 3.), 5.
– –, 1917: Abendstimmung. Deutsche Wacht 42/33 (25. 4.), 2.
– –, 1917: Kriegertod. Deutsche Wacht 42/58 (21. 7.), 3.
– –, 1917: Wenn ich sterbe … Deutsche Wacht 42/60 (28. 7.), 2.
– –, 1917: Das letzte Trianschen, Deutsche Wacht 42/10 (3. 2.), 1‒3.
‒ –, 1924: Die Sage von der Erbauung des Schlosses Montpreis, Cillier Zeitung 49/72 (7. 9.), 1‒2.
– –, 1924: Die Apfelgeschichte am alten Schloss, Cillier Zeitung 49/90 (9. 11.), 1‒2.
– –, 1925: Der Gusej. Eine Geschichte aus dem untersteirischen Berglande, Cillier Zeitung 50 (16. 8.‒29. 11.).
– –, 2013: Guzej, povest iz spodnještajerskega hribovja. Prev. Katja Kladnik. Šentjur: Knjižnica Šentjur.
Matjaž BIRK, 2003: Nemška zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF. (Obdobja, 21). 473‒482.
Silvija BOROVNIK, 2017: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 123).
‒ ‒, 2018: Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis 11/1, 11‒32.
Jožica ČEH STEGER, 2014: Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk. Slavia Centralis 7/1, 73–85.
‒ ‒, 2017: Podoba Slovencev v Bartschevem romanu Das deutsche Leid. Slavistična revija 65/3, 433‒445.
– –, 2017a: Dvojezično pesništvo Fanny Haussmann v literarnozgodovinskem kontekstu. V: Franca BUTTOLO idr.: Skrivnost Fanny Haussmann. Maribor: Aristej. 39‒47.
– –, 2017b: Dežmanov prestop v nemški tabor in njegova kulturna identiteta v luči literarne zgodovine. Studia Historica Slovenica 17/2, 503‒516.
– –, 2018: O Cankarjevi slovensko-nemški dvojezičnosti v kontekstu večkulturne Avstro-Ogrske. Ivan Cankar v medkulturnem prostoru: ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Ur. Jožica Čeh Steger, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 126). 62‒73.
Igor GRDINA, 2006: Celjski grofje in literatura. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe. Kulturnozgodovinske študije. Ljubljana: ZRC. 175‒206.
Dragica HARAMIJA, 2019: Mariborske vedute II. Pripovedke o Mariboru in Pohorju. Maribor: Založba Pivec.
Bruno HARTMAN, 1977: Celjski grofje v slovenski dramatiki. V Ljubljani: Slovenska matica.
Miran HLADNIK, 2009: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
‒ ‒, 2016: Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF. (SSJLK, 52). 46‒53.
‒ ‒, 2019: Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie. Literarische Mehrsprachigkeit im österreichischen und slowenischen Kontext. Ur. Andrej Leben in Alenka Koron. Tübingen: Narr Francke Attempto. 289‒304.
Anton JANKO, 1995: Nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem: zgodovinski oris. Informativni kulturni zbornik. Ur. Martina Orožen. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike FF UL. (SSJLK). 319‒333.
– –, 1995a: Anastasius Grün und die slowenische Literaturgeschichte. Anastasius Grün und die politische Dichtung Österreichs in der Zeit des Vormärz. München: Süddeutsche Kulturwerk. 109–121.
Gregor KOCIJAN (ur.), 1994: Kratka proza slovenskega realizma. Ljubljana: DZS.
Mirko KRIŽMAN, 2006: Ein slowenisch-österreichischer Kontaktraum durch ausgewählte Gedichte. Lyrik mit Empfindungen der Landschaft und des menschlichen Seins. Maribor: Locutio.
Aleksandra KROFL (ur.), 1998: Ana Wambrechtsamer 1897–1933. Planina pri Sevnici: Turistično društvo.
Niko KURET, 2013: Wambrechtsamer, Ana (1897‒1933). Slovenska biografija. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU. Dostop 12. 3. 2020 na https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi832103/.
Mira MILADINOVIĆ ZALAZNIK, 2002: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, nederlanistiko in skandinavistiko FF UL.
– –, 2008: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen 2. Leopold Kordesch und seine Zeit. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, nederlanistiko in skandinavistiko FF UL.
– –, 2008a: Anastasius Grün und das Vereinte Slowenien. Germanistische Mitteilungen 67, 51‒63.
Urška PERENIČ, 2005: Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. Slavistična revija 53/4, 583‒595.
‒ ‒, 2006: Poetische Versuche 1843‒1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. Slavistična revija 54/2, 233‒243.
Breda POŽAR, 1983: Maribor v nemškem romanu, I. Časopis za zgodovino in narodopisje 1‒2, 154‒163.
Peter ROSEGGER, 1887: Eine Wanderung durch Steiermark. Am Wanderstabe. Ur. Peter Rosegger. Wien.
Ana WAMBRECHTSAMER: Verzeichnis der künstlerischen, wissenschaftlichen und kulturpolitischen Nachlässe in Österreich. Dostop 23. 6. 2020 na https://data.onb.ac.at/nlv_lex/perslex/W/Wambrechtsamer_Anna.htm.
Copyright (c) 2020 University of Maribor Press
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License.
Copyrights
Authors of accepted manuscripts will retain copyright in their work, but will assign to Slavia Centralis the permanent right to electronically distribute their article. Authors may republish their work (in print and/or electronic format) as long as they acknowledge Slavia Centralis as the original publisher. Authors may also share the published version on their own websites, departmental webpages, or institutional repositories.
Plagiarism Policy
Slavia Centralis is a non-commercial, open access, electronic research journal. As such it pledges to uphold certain ethical principles regarding confidentiality, originality and intellectual fair play. Slavia Centralis takes copyright infringement and plagiarism very seriously and all submissions may be checked with duplication detection software.
Authors must:
- Ensure that all work submitted is original, fully referenced and that all authors are represented accurately. The submission must be exclusive and not under consideration elsewhere.
- Obtain all permissions from copyright owners for 3rd party material (e.g. quotations, illustrations, tables, etc.).