Podoba reformacije v slovenskem pripovedništvu na prelomu iz 19. v 20. stoletje s posebnim ozirom na Tavčarja

  • Jožica Čeh Steger Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.1.334–344.2019
Ključne besede: reformacija, slovensko pripovedništvo, podobe tujega, Tavčar, Cankar, Pregelj

Povzetek

V slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje se podobe protestantov zapisujejo ne le kot odpadniki od prave vere, ampak tudi kot narodni nasprotniki, pripadniki nemške kulture in jezika. V delu slovenske javnosti se je namreč tedaj razširilo prepričanje, da bi zmaga protestantizma na Slovenskem vodila v popolno germanizacijo. Podobe reformacije nastajajo po modelu tujega, ki je sovražno domačemu. Tavčar je temu dodal še model tujega, ki je imel za cilj asimilacijo tujega z domačim, in ga ubesedil z dejanskimi ali načrtovanimi porokami slovenskih sinov z nemškimi dekleti ter katoličanov z luterankami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: jozica.ceh@um.si

Literatura

Ivan CANKAR, 1969: Hlapci. Zbrano delo, 5. Ljubljana: DZS. 7–69.
– –, 1976: Ob Trubarjevi štiristoletnici. Zbrano delo, 25. Ljubljana: DZS. 188–190.
– –, 1976a: Trubar in Trubarjeve slavnosti. Zbrano delo, 25. Ljubljana: DZS. 191–206.
Igor GRDINA, 1999: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
– –, 2003: Zgodovinski roman v slovenski književnosti. Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF (Obdobja, 21). 161–170.
Miran HLADNIK, 2009: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: FF UL.
Michael HOFMANN, 2006: Interkulturelle Literaturwissenschaft. Eine Einführung. München: Wilhelm Fink Verlag.
Fran ILEŠIČ, 1908: Primož Trubar in njegova doba. Trubarjev zbornik. V Ljubljani.
Jože POGAČNIK, 1970: Zgodovina slovenskega slovstva, IV. Ljubljana: Založba Obzorja.
Ivan PREGELJ, 1928: Bogovec Jernej. Izbrani spisi. Drugi zvezek. V Ljubljani. 6–186.
Ivan PRIJATELJ, 1908: O kulturnem pomenu slovenske reformacije. K Trubarjevemu jubileju. V Ljubljani: Založil L. Schwentner.
Milan PUGELJ, 1908: Gospod Vladimir. Primož Trubar in njegova doba. Trubarjev zbornik. Ur. Fran Ilešič. V Ljubljani. 216–220.
Anton SLODNJAK, 1958: Geschichte der slowenischen Literatur. Berlin: Walter de Gruyter.
Miran ŠTUHEC, 2017: Literarna veda in Primož Trubar. 500 let reformacije. Zbornik povzetkov. Ur. Marko Jesenšek. Maribor. 57.
Ivan TAVČAR, 1908: VIII. kongres slovenskih časnikarjev v Ljubljani in proslava Trubarja. Slovenski narod 41/208.
– –, 1926: V Zali. Zbrani spisi. 4. zvezek. V Ljubljani: Tiskovna zadruga. 255–435.
– –, 2003: Vita vitae meae, Grajski pisar. Zgodovinski podobi. Ljubljana: DZS.
– –, 1993: Visoška kronika. Spremna besedila napisal Gregor Kocijan. Ljubljana: DZS.
Bernard WALDENFELS, 2013: Topographie des Fremden: Studien zur Phänomenologie des Fremden 1. 6. izdaja. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp V.
Franc ZADRAVEC, 1986: Cankarjeva in Pregljeva ocena slovenskega protestantizma. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. Breda Pogorelec in Jože Koruza. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut (Obdobja, 6). 21–40.
Objavljeno
2020-11-06
Kako citirati
Čeh Steger J. (2020). Podoba reformacije v slovenskem pripovedništvu na prelomu iz 19. v 20. stoletje s posebnim ozirom na Tavčarja. Slavia Centralis, 12(1), 334–344. https://doi.org/10.18690/scn.12.1.334–344.2019
Številka
Letn. 12 Št. 1 (2019)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.