Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur

  • Jožica Čeh Steger Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Ključne besede: medkulturna književnost, slovensko-nemška književnost na Štajerskem, Ana Wambrechtsamer, domačijska književnost, zgodovinska povest, Guzej

Povzetek

Prispevek se ukvarja z dvojezično slovensko-avstrijsko pisateljico Ano Wambrechtsamer (1897‒1933) in jo umesti v medkulturni model slovenske literarne zgodovine. Ana Wambrechtsamer je odraščala v dvojezičnem južnoštajerskem okolju. Pisala je pesmi in romantično obarvano domačijsko ter zgodovinsko pripovedništvo v nemščini. Po izselitvi v Avstrijo se je poglabljala v zgodovino Celjskih grofov in vse bolj iskala slovenske korenine. Začela se je intenzivno učiti slovenščine, da bi lahko v tem jeziku tudi literarno ustvarjala. Prebirala je slovenske klasike, začela prevajati svoja dela v slovenščino in slovensko književnost v nemščino.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: jozica.ceh@um.si

Literatura

Ana WAMBRECHTSAMER, 2016: Im Kriegsjahre, Deutsche Wacht 41/38 (13. 5.), 6.
– –, 1916: Zapfenstreich, Deutsche Wacht 41/50 (24. 6.), priloga Die Südmark, št. 25, 4.
– –, 1916: An die Steiermark, Deutsche Wacht 41/50 (8. 7.), priloga Die Südmark, št. 27, 4.
– –, 1916: Das Ende vom Lied. Deutsche Wacht 41/58 (22. 7.), priloga Die Südmark, št. 29, 4.
‒ ‒, 1917: Soldatenbraut. Deutsche Wacht 42/8 (27. 1.), 8.
– –, 1917: Das blaue Blümlein. Deutsche Wacht 42/23 (21. 3.), 5.
– –, 1917: Abendstimmung. Deutsche Wacht 42/33 (25. 4.), 2.
– –, 1917: Kriegertod. Deutsche Wacht 42/58 (21. 7.), 3.
– –, 1917: Wenn ich sterbe … Deutsche Wacht 42/60 (28. 7.), 2.
– –, 1917: Das letzte Trianschen, Deutsche Wacht 42/10 (3. 2.), 1‒3.
‒ –, 1924: Die Sage von der Erbauung des Schlosses Montpreis, Cillier Zeitung 49/72 (7. 9.), 1‒2.
– –, 1924: Die Apfelgeschichte am alten Schloss, Cillier Zeitung 49/90 (9. 11.), 1‒2.
– –, 1925: Der Gusej. Eine Geschichte aus dem untersteirischen Berglande, Cillier Zeitung 50 (16. 8.‒29. 11.).
– –, 2013: Guzej, povest iz spodnještajerskega hribovja. Prev. Katja Kladnik. Šentjur: Knjižnica Šentjur.
Matjaž BIRK, 2003: Nemška zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF. (Obdobja, 21). 473‒482.
Silvija BOROVNIK, 2017: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 123).
‒ ‒, 2018: Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis 11/1, 11‒32.
Jožica ČEH STEGER, 2014: Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk. Slavia Centralis 7/1, 73–85.
‒ ‒, 2017: Podoba Slovencev v Bartschevem romanu Das deutsche Leid. Slavistična revija 65/3, 433‒445.
– –, 2017a: Dvojezično pesništvo Fanny Haussmann v literarnozgodovinskem kontekstu. V: Franca BUTTOLO idr.: Skrivnost Fanny Haussmann. Maribor: Aristej. 39‒47.
– –, 2017b: Dežmanov prestop v nemški tabor in njegova kulturna identiteta v luči literarne zgodovine. Studia Historica Slovenica 17/2, 503‒516.
– –, 2018: O Cankarjevi slovensko-nemški dvojezičnosti v kontekstu večkulturne Avstro-Ogrske. Ivan Cankar v medkulturnem prostoru: ob stoti obletnici Cankarjeve smrti. Ur. Jožica Čeh Steger, Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 126). 62‒73.
Igor GRDINA, 2006: Celjski grofje in literatura. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe. Kulturnozgodovinske študije. Ljubljana: ZRC. 175‒206.
Dragica HARAMIJA, 2019: Mariborske vedute II. Pripovedke o Mariboru in Pohorju. Maribor: Založba Pivec.
Bruno HARTMAN, 1977: Celjski grofje v slovenski dramatiki. V Ljubljani: Slovenska matica.
Miran HLADNIK, 2009: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba FF.
‒ ‒, 2016: Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF. (SSJLK, 52). 46‒53.
‒ ‒, 2019: Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie. Literarische Mehrsprachigkeit im österreichischen und slowenischen Kontext. Ur. Andrej Leben in Alenka Koron. Tübingen: Narr Francke Attempto. 289‒304.
Anton JANKO, 1995: Nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem: zgodovinski oris. Informativni kulturni zbornik. Ur. Martina Orožen. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike FF UL. (SSJLK). 319‒333.
– –, 1995a: Anastasius Grün und die slowenische Literaturgeschichte. Anastasius Grün und die politische Dichtung Österreichs in der Zeit des Vormärz. München: Süddeutsche Kulturwerk. 109–121.
Gregor KOCIJAN (ur.), 1994: Kratka proza slovenskega realizma. Ljubljana: DZS.
Mirko KRIŽMAN, 2006: Ein slowenisch-österreichischer Kontaktraum durch ausgewählte Gedichte. Lyrik mit Empfindungen der Landschaft und des menschlichen Seins. Maribor: Locutio.
Aleksandra KROFL (ur.), 1998: Ana Wambrechtsamer 1897–1933. Planina pri Sevnici: Turistično društvo.
Niko KURET, 2013: Wambrechtsamer, Ana (1897‒1933). Slovenska biografija. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU. Dostop 12. 3. 2020 na https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi832103/.
Mira MILADINOVIĆ ZALAZNIK, 2002: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, nederlanistiko in skandinavistiko FF UL.
– –, 2008: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen 2. Leopold Kordesch und seine Zeit. Ljubljana: Oddelek za germanistiko, nederlanistiko in skandinavistiko FF UL.
– –, 2008a: Anastasius Grün und das Vereinte Slowenien. Germanistische Mitteilungen 67, 51‒63.
Urška PERENIČ, 2005: Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji. Slavistična revija 53/4, 583‒595.
‒ ‒, 2006: Poetische Versuche 1843‒1844 Luize Pesjak – poskus umestitve dela nemške ustvarjalnosti na Slovenskem v okvir slovenske literarne zgodovine. Slavistična revija 54/2, 233‒243.
Breda POŽAR, 1983: Maribor v nemškem romanu, I. Časopis za zgodovino in narodopisje 1‒2, 154‒163.
Peter ROSEGGER, 1887: Eine Wanderung durch Steiermark. Am Wanderstabe. Ur. Peter Rosegger. Wien.
Ana WAMBRECHTSAMER: Verzeichnis der künstlerischen, wissenschaftlichen und kulturpolitischen Nachlässe in Österreich. Dostop 23. 6. 2020 na https://data.onb.ac.at/nlv_lex/perslex/W/Wambrechtsamer_Anna.htm.
Objavljeno
2020-11-08
Kako citirati
Čeh Steger J. (2020). Ana Wambrechtsamer – pisateljica in povezovalka dveh jezikov in kultur. Slavia Centralis, 13(2), 149–161. Pridobljeno od https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/view/970