Poklicni feminativi v slovarskih virih in v razpisih za delovna mesta
Povzetek
Prispevek izhaja iz klasifikacije ženskospolskih poimenovanj za poklice, povzete po Standardni klasifikaciji poklicev. Zastopanost tovrstnih izrazov smo preverili v različnih jezikovnih virih. Pričakovano je v novejših jezikovnih virih več poklicnih feminativov kot v starejših; zgolj ženskospolska poimenovanja za poklice so v manjšini, a je pri tem pojavnost moškospolskih oblik prav tako pogojena s časovno zaporednostjo izida/objave jezikovnega vira. Opažamo, da se, vsaj z jezikovnega vidika, stremi k ohranjanju enakopravnosti spolov na trgu delovne sile in ob delitvi dela. Uresničevanje le-tega v praksi smo preverjali v razpisih za delo, objavljenih na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje RS, v katerih prevladuje navajanje zgolj moškospolskega poimenovanja za poklic; enakovredna raba žensko- in moškospolskega poimenovanja ne dosega niti dveh odstotkov.
Prenosi
Literatura
Korpus slovenskega jezika Gigafida 2.0. Dostop 31. 3. 2020 na https://viri.cjvt.si/gigafida/.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1. izdaja). Dostop 31. 3. 2020 na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. izdaja). Dostop 31. 3. 2020 na http://www.fran.si/iskanje?Filtered DictionaryIds=133&View=1&Query=%2A.
Slovenski pravopis. Dostop 31. 3. 2020 na http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html.
Sprotni slovar slovenskega jezika. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.fran.si/132/sssj-sprotni-slovar-slovenskega-jezika.
Standardna klasifikacija poklicev. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.stat.si/Klasje/Klasje/Tabela/5334.
Zavod RS za zaposlovanje. Dostop 18. 5. 2012, 5. 7. 2017, 11. 10. 2019 na https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/ prosta_delovna_mesta.
______________________
Tanja ČELEBIČ, Alenka KAJZER, Mitja PERKO, Ana SELAN, 2017: Položaj žensk na trgu dela v primerjavi s položajem moških v Sloveniji. IB revija (Ljubljana) 51/2, 5–13.
Helena DOBROVOLJC, 2014: Ženski spol in samostalnik »vodja«. Jezikovna svetovalnica ISJFR. Dostop 31. 3. 2020 na www.fran.si.
Marija JEŽ, 1998: Iz teorije feminativov. Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 223–230.
Maca JOGAN, 2001: Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Aleksandra KANJUO MRČELA, 1992: Ali so »družinske kraljice« lahko tudi »šefice«? Ko odgrneš sedem tančic. Ur. Marija Cigale et. al. Ljubljana: Društvo Iniciativa. 77–87.
Boris KERN, 2015: Politična korektnost in slovaropisje. Škrabčevi dnevi 8. Zbornik prispevkov s simpozija 2013. Ur. Danila Zuljan Kumar, Helena Dobrovoljc. Nova Gorica: Založba Univerze. 144–154.
Boris KERN, Helena DOBROVOLJC, 2017: Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši? Jezikovna svetovalnica ISJFR. Dostop 31. 3. 2020 na www.fran.si.
Tomo KOROŠEC, 1998: Slovenski vojaški jezik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Nina LEDINEK, 2019: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija. Slavistična revija 67/2, 189–201.
Majda MERŠE, 2008: Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavia Centralis 1/2, 30–52.
– –, 2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Ljubljana: Založba ZRC.
Drago MEŽNAR, 2009: Enakost na delovnem mestu (primerjava med Slovenijo in Evropsko unijo). Podjetje in delo 35/3–4, 665–684.
Tjaša MARKEŽIČ, 2012: Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi. Jezikoslovni zapiski 18/1, 127–142.
– –, 2018: (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini. Slavia Centralis 11/1, 61–78.
Marko STABEJ, 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 57–68.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1994/95: Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja. Jezik in slovstvo 40, 285–291.
Nada ŠABEC, 2019: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini. Slavistična revija 67/2, 291–299.
Mojca ŠAUPERL, Helena DOBROVOLJC, Jasna JERAM, Maksimiljan GULIĆ, 2018: Smernice za spolno občutljivo raba jezika. Dostop 31. 3. 2020 na https://www.rtvslo.si/files/varuhinja/2020-02-11-smernice_za_spolno_obcutljivo_rabo_jezika.pdf.
Saška ŠTUMBERGER, 2019: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb. Slavistična revija 67/2, 203–211.
Jože TOPORIŠIČ, 1966: Slovenski knjižni jezik. Maribor: Obzorja.
– –, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79.
– –, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Peter WEISS, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2, 163–167.
Igor ŽAGAR, Mirjam MILHARČIČ HLADNIK, 1995: Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Neseksistična raba jezika. Ur. V. Kozmik, J. Jeram. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. 7–18.
Sabina ŽNIDARŠIČ ŽAGAR, 2007: Historična perspektiva – aktualni položaj žensk na trgu dela v Republiki Sloveniji. Med javnim in zasebnim: ženske na trgu dela. Ur. M. Sedmak, Z. Medarić. Koper: Univerza na Primorskem. 11–41.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.