Poklicni feminativi v slovarskih virih in v razpisih za delovna mesta

  • Tjaša Markežič Prva gimnazija Maribor
  • Irena Stramljič Breznik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Ključne besede: besedotvorje, feminativi, poklicne dejavnosti, razpisi za delovna mesta

Povzetek

Prispevek izhaja iz klasifikacije ženskospolskih poimenovanj za poklice, povzete po Standardni klasifikaciji poklicev. Zastopanost tovrstnih izrazov smo preverili v različnih jezikovnih virih. Pričakovano je v novejših jezikovnih virih več poklicnih feminativov kot v starejših; zgolj ženskospolska poimenovanja za poklice so v manjšini, a je pri tem pojavnost moškospolskih oblik prav tako pogojena s časovno zaporednostjo izida/objave jezikovnega vira. Opažamo, da se, vsaj z jezikovnega vidika, stremi k ohranjanju enakopravnosti spolov na trgu delovne sile in ob delitvi dela. Uresničevanje le-tega v praksi smo preverjali v razpisih za delo, objavljenih na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje RS, v katerih prevladuje navajanje zgolj moškospolskega poimenovanja za poklic; enakovredna raba žensko- in moškospolskega poimenovanja ne dosega niti dveh odstotkov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Tjaša Markežič, Prva gimnazija Maribor

Maribor, Slovenija. E-pošta: tjasa.markezic@prva-gimnazija.org

Irena Stramljič Breznik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: irena.stramljic@um.si

Literatura

Alenka GLOŽANČEV, Primož JAKOPIN, Maja MICHELIZZA, Lučka URŠIČ, Andreja ŽELE, 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Korpus slovenskega jezika Gigafida 2.0. Dostop 31. 3. 2020 na https://viri.cjvt.si/gigafida/.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1. izdaja). Dostop 31. 3. 2020 na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. izdaja). Dostop 31. 3. 2020 na http://www.fran.si/iskanje?Filtered DictionaryIds=133&View=1&Query=%2A.
Slovenski pravopis. Dostop 31. 3. 2020 na http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html.
Sprotni slovar slovenskega jezika. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.fran.si/132/sssj-sprotni-slovar-slovenskega-jezika.
Standardna klasifikacija poklicev. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.stat.si/Klasje/Klasje/Tabela/5334.
Zavod RS za zaposlovanje. Dostop 18. 5. 2012, 5. 7. 2017, 11. 10. 2019 na https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/ prosta_delovna_mesta.
______________________
Tanja ČELEBIČ, Alenka KAJZER, Mitja PERKO, Ana SELAN, 2017: Položaj žensk na trgu dela v primerjavi s položajem moških v Sloveniji. IB revija (Ljubljana) 51/2, 5–13.
Helena DOBROVOLJC, 2014: Ženski spol in samostalnik »vodja«. Jezikovna svetovalnica ISJFR. Dostop 31. 3. 2020 na www.fran.si.
Marija JEŽ, 1998: Iz teorije feminativov. Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 223–230.
Maca JOGAN, 2001: Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Aleksandra KANJUO MRČELA, 1992: Ali so »družinske kraljice« lahko tudi »šefice«? Ko odgrneš sedem tančic. Ur. Marija Cigale et. al. Ljubljana: Društvo Iniciativa. 77–87.
Boris KERN, 2015: Politična korektnost in slovaropisje. Škrabčevi dnevi 8. Zbornik prispevkov s simpozija 2013. Ur. Danila Zuljan Kumar, Helena Dobrovoljc. Nova Gorica: Založba Univerze. 144–154.
Boris KERN, Helena DOBROVOLJC, 2017: Kateri od zapisov – »učenec/-ka« ali »učenec/ka« – je ustreznejši? Jezikovna svetovalnica ISJFR. Dostop 31. 3. 2020 na www.fran.si.
Tomo KOROŠEC, 1998: Slovenski vojaški jezik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Nina LEDINEK, 2019: Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slovnična in družbena kategorija. Slavistična revija 67/2, 189–201.
Majda MERŠE, 2008: Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavia Centralis 1/2, 30–52.
– –, 2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Ljubljana: Založba ZRC.
Drago MEŽNAR, 2009: Enakost na delovnem mestu (primerjava med Slovenijo in Evropsko unijo). Podjetje in delo 35/3–4, 665–684.
Tjaša MARKEŽIČ, 2012: Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi. Jezikoslovni zapiski 18/1, 127–142.
– –, 2018: (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini. Slavia Centralis 11/1, 61–78.
Marko STABEJ, 1997: Seksizem kot jezikovnopolitični problem. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 57–68.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1994/95: Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja. Jezik in slovstvo 40, 285–291.
Nada ŠABEC, 2019: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini. Slavistična revija 67/2, 291–299.
Mojca ŠAUPERL, Helena DOBROVOLJC, Jasna JERAM, Maksimiljan GULIĆ, 2018: Smernice za spolno občutljivo raba jezika. Dostop 31. 3. 2020 na https://www.rtvslo.si/files/varuhinja/2020-02-11-smernice_za_spolno_obcutljivo_rabo_jezika.pdf.
Saška ŠTUMBERGER, 2019: Slovarska obravnava samostalnikov za poimenovanje oseb. Slavistična revija 67/2, 203–211.
Jože TOPORIŠIČ, 1966: Slovenski knjižni jezik. Maribor: Obzorja.
– –, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79.
– –, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Peter WEISS, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2, 163–167.
Igor ŽAGAR, Mirjam MILHARČIČ HLADNIK, 1995: Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Neseksistična raba jezika. Ur. V. Kozmik, J. Jeram. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. 7–18.
Sabina ŽNIDARŠIČ ŽAGAR, 2007: Historična perspektiva – aktualni položaj žensk na trgu dela v Republiki Sloveniji. Med javnim in zasebnim: ženske na trgu dela. Ur. M. Sedmak, Z. Medarić. Koper: Univerza na Primorskem. 11–41.
Objavljeno
2020-11-07
Kako citirati
Markežič T., & Stramljič Breznik I. (2020). Poklicni feminativi v slovarskih virih in v razpisih za delovna mesta. Slavia Centralis, 13(2), 100–119. https://doi.org/10.18690/scn.13.2.100–119.2020