Obrazilna razvrstitev istopodstavnih poklicnih feminativov v izbranih južnoslovanskih jezikih
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.18.2.%25p.2025Ključne besede:
besedotvorje, poklicni feminativi, obrazilna razvrstitev, slovenščina, hrvaščina, srbščina, makedonščinaPovzetek
V prispevku predstavljam sondažno primerjavo poklicnih feminativov v štirih južnoslovanskih jezikih: v slovenščini, hrvaščini, srbščini in makedonščini. Izhodiščni jezik primerjave je slovenščina, zato sem paberkovalno zbrala 105 slovenskih feminativov, ki se večinsko nanašajo na poklicno dejavnost, in zanje v ustreznih spletno dostopnih slovarskih virih drugih jezikov poiskala istopodstavne ustreznice. Kot vir sem uporabila le spletno dostopne slovarske vire primerjanih jezikov. Čeprav se medsebojno razlikujejo po leksikografskem konceptu in obsegu, sem hkrati pridobila tudi sociolingvistični uvid o statusu in namenjeni pozornosti sistemskemu uslovarjanju ženskospolskih vzporednic v posameznem jeziku.
Prenosi
Literatura
Božo ĆORIĆ, 1982: Mocioni sufiksi u srpskohrvatskom jeziku. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu, Monografije, knj. LIII.
Božo ĆORIĆ, 2008: Tvorba imenica u srpskom jeziku: odabrane teme. Beograd: Društvo za srpski jezik i književnost Srbije.
Milena BURIĆ, 2021: Lingvistička opravdanost upotrebe moviranih feminina sa sufiksom -kinja kategorije nomina agentis et professionis. Folia linguistica et litteraria – Časopis za nauku o jeziku i književnosti 35, 197–214.
Hrvatski školski rjećnik. https://rjecnik.hr/ (30. 8. 2025).
Tjaša MARKEŽIČ, Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2020: Poklicni feminativi v slovarskih virih in v razpisih za delovna mesta. Slavia Centralis 13/2, 100–119.
Tjaša MARKEŽIČ, Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2020a: Feminativne tvorjenke in njihova obrazila od 16. stoletja do danes. Jezikoslovni zapiski 26/1, 43–58.
Tjaša MARKEŽIČ, Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2021: Feminativi v slovenskem jeziku. (Zora, 143). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Lidija ARIZANKOVSKA, Elizabeta BANDILOVSKA, Snežana BELKOVSKA, Violeta JANUŠEVA, Elena JOVANOVA-GRUJOVSKA, Iskra PANOVSKA-DIMKOVA, Simon SAZDOV, Ljudmila SPASOV, 2024: Pravopisno-nomativen rečnik na makedonskiot standarden jazik. Tom I. Skopje.
Rečnik srpskog jezika. Matica srpska. https://archive.org/details/recnik-srpskoga-jezika-2011/page/n5/mode/2up (30. 8. 2025).
SSKJ 2. Portal Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A (30. 8. 2025).
Standardna klasifikacija poklicev 2008 (SKP-08). https://www.stat.si/SKP/Default.aspx?id=0. (30. 8. 2025).
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, Tjaša MARKEŽIČ, 2023: Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -ator. Južnoslovenski filolog 79/1, 29–45.
Дигитален речник на македонскиот јазик. http://drmj.eu/ (30. 8. 2025).
[Digitalen rečnik na makedonskiot jazik. http://drmj.eu/ (30. 8. 2025).]
Рајна М. ДРАГИЋЕВИЋ, Милош В. УТВИЋ, 2019: Умножавање мовираних фемининума на -(к)иња у савременом српском језику. Српски језик XXIV, 187–200.
[Rajna M. DRAGIĆEVIĆ, Miloš V. UTVIĆ, 2019: Umnožavanje moviranih feminativa na -(k)inja u savremenom srbskom jeziku. Srbski jezik XXIV, 187–200.]
Симон САЗДОВ, 2017: Феминативите во македонскиот и во црногорскиот јазик.
LINGUA MONTENEGRINA časopis za jezikoslovna, književna i kulturna pitanja X/2, 55–64.
[Simon SAZDOV, 2017: Feminativite vo makedonskiot i vo crnogorskiot jazik. LINGUA MONTENEGRINA časopis za jezikoslovna, književna i kulturna pitanja X/2, 55–64.]
Толковниот речник на македонскиот јазик. https://makedonski.gov.mk (30. 8. 2025).
[Tolkovinot rečnik na makedonskiot jazik. https://makedonski.gov.mk (30. 8. 2025).]
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.