Zeleno, ki te ljubim, zeleno

  • Irena Stramljič Breznik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
  • Katja Plemenitaš Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.132-141.2023
Ključne besede: pridevnik zelen, okolje, korpus, kolokacije, terminologija

Povzetek

Prispevek predstavlja korpusno podprto raziskavo rabe izraza zelen v kontekstu okoljskih podnebnih sprememb v primerjavi z njegovo splošno rabo. Osrednji del prispevka predstavi analizo besede zelen z uporabo korpusa Gigafida 2.0 in terminološkega vira Termania. Raziskava kaže, da so v korpusu Gigafida 2.0 najmočnejše kolokacije s pridevnikom zelen v pomenu varovanja okolja izrazi, ki se nanašajo na politične stranke in njihovo delovanje (zelena koalicija, zelena alternativa), in izrazi s področja gospodarstva in turizma (zelena energija, zelena destinacija, zeleno gospodarstvo). Zanimivo je, da izraz zeleni prehod v obravnavanih virih ni na seznamu najmočnejših kolokacij. Domnevamo, da je razlog v tem, da se je ta zveza začela uveljavljati šele v obdobju, ki besedilno ni več zajeto v korpus Gigafida 2.0.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Irena Stramljič Breznik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: irena.stramljic@um.si

 

Katja Plemenitaš, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: katja.plemenitas@um.si

Literatura

Guia BIANCHI, Ulrike PISIOTIS, Marcelino CABRERA GIRALDEZ, 2022: GreenComp – Evropski trajnostni okvir kompetenc. Ur. Y. Punie, M. Bacigalupo. Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/
handle/JRC128040 (12. 9. 2023).
Jožica ČEH STEGER, 2015: Ekokritika in literarne upodobitve narave. Maribor: Založba Litera.
Polona GANTAR idr., 2009: Specifikacije za izdelavo leksikalne baze za slovenščino: opis analize referenčnega korpusa. http://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik5/SSJ_Kazalnik_5_Specifikacije-opis-analize-korpusa_v1.pdf (12. 9. 2023).
Gigafida 2.0. https://viri.cjvt.si/gigafida/ (12. 9. 2023).
Google. https://www.google.com/ (12. 9. 2023).
Michael Alexander Kirkwood HALLIDAY, 2001 [1990]: New ways of meaning: The challenge to applied linguistics. The ecolinguistics reader: Language, ecology and environment. Ur. Alwin Fill, Peter Mühlhäusler. London: Continuum. 175–202.
Marko JESENŠEK, 2018: Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu. Slavia Centralis 11/2, 105–118.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Janez KEBER, 2011: Slovar slovenskih frazemov. https://fran.si (12. 9. 2023).
Maja KONEČNIK RUZZIER, 2012: Developing brand identity for Slovenia with opinion leaders. Baltic Journal of Management 7/2, 124–142.
Asja Nina KOVAČEV, 1997: Govorica barv. Ljubljana: Prešernova družba.
Olga POBIRK, Petra ZARANŠEK, Simon ŠUSTER, 2009: Besedne skice za slovenščino. Kritični pogled. Infrastruktura slovenščine in slovenistike. (Obdobja, 28). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 413–422.
Sketch Engine. https://www.sketchengine.eu/ (12. 9. 2023).
SSKJ 2: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. https://fran.si (12. 9. 2023).
Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. https://fran.si (12. 9. 2023).
Andrej STOPAR, Gašper ILC, 2019: Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimenovalnih parov za poklice v angleščini in slovenščini. Slavistična revija 67/2, 333–342.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2022: Kolokacijska analiza izbranega moško- in ženskospolskega para. Slavistična prepletanja 3. Ur. Gjoko Nikolovski, Natalija Ulčnik. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 211–236.
Mojca ŠORLI, Helena DOBROVOLJC (ur.), 2020: Semantična prozodija: leksikalni in besedilno-diskurzivni vidiki. (Zbirka Lingua Slovenica, 16). Ljubljana: Založba ZRC.
Termania. https://www.termania.net/ (12. 9. 2023).
Terminologišče. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji (12. 9. 2023).
Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Natalija ULČNIK, 2020: Uvajalna sredstva pregovorov z južnoslovansko nacionalno oznako v korpusu starejše in sodobne slovenščine. Slavia Centralis 13/1, 22–39.
Mojca ŽAGAR KARER, 2015: Terminologišče – kraj, kjer terminolog išče. Slavia Centralis 8/1, 22–33.
Objavljeno
2023-12-29
Kako citirati
Stramljič Breznik I., & Plemenitaš K. (2023). Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Slavia Centralis, 16(2), 132-141. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.132-141.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)