(Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini
Povzetek
Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Prenosi
Literatura
– –, 2014: Ženski spol in samostalnik »vodja«. Jezikovna svetovalnica (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/ zenski-spol-in-samostalnik-vodja#v, dostop 27. 3. 2018.
Janez DULAR, 2014: Vodja in vodjinja. Slovenski čas: časnik za družbo in kulturo (priloga tednika Družina) 48, 16.
Gigafida = Korpus Gigafida [1991–2011], http://www.gigafida.
Marija JEŽ, 1997: Iz novejšega besedotvorja. Slava: debatni list 10/2, 103–119.
– –, 1998: Iz teorije feminativov. Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 223–230.
Tomo KOROŠEC, 1998: Slovenski vojaški jezik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Korpus Janes, http://nl.ijs.si/janes/viri/avtomatsko-oznaceni-korpusi/#Janes, dostop marec 2018.
Korpus Kres, http://www.korpus-kres.net/, dostop maj 2017.
Korpus Nova beseda, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html, dostop maj 2017.
Korpus slovenskega jezika Gigafida, http://www.gigafida.net/, dostop maj 2017.
Maja KRAJNC, 2013: Spolno zaznamovani poklici (uveljavljanje žensk v tradicionalno moških poklicih). Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Maks PLETERŠNIK, 1894/95: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1. izdaja), http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, dostop maj 2017.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. izdaja), http://www.fran.si/iskanje?Filtered DictionaryIds=133&View=1&Query=%2A, dostop maj 2017.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, 2013. Ljubljana: Založba ZRC.
Slovenski pravopis, http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html, dostop maj 2017.
Sprotni slovar slovenskega jezika, http://www.fran.si/132/sssj-sprotni-slovar-slovenskega-jezika, dostop maj 2017.
Standardna klasifikacija poklicev, http://www.stat.si/Klasje/Klasje/Tabela/5334, dostop september 2017.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1994/95: Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja. Jezik in slovstvo 40, 285–291.
Jože TOPORIŠIČ, 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku. Slavistična revija 29/1, 79–94.
– –, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.–19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79.
– –, 2003: Čas stiske jezikoslovnega nazora ali odgovor avtorju na vprašanja zasnove Slovarja Slovenskega pravopisa. Slavistična revija 51/2, 177–181.
– –, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Peter WEISS, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2, 163–167.
Copyright (c) 2018 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.