Altenbergove in Cankarjeve podobe krhkih žensk

  • Jožica Čeh Steger Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.17.2.18–34.2024
Ključne besede: femme fragile, femme enfant, kratka proza, erotika, Peter Altenberg, Ivan Cankar

Povzetek

Peter Altenberg in Ivan Cankar sta v findesièclovskem ozračju Dunaja ubesedila različne variante femme fragile in femme enfant, ki so izraz literarnega esteticizma in tabuiziranja ženskosti ob koncu 19. stoletja. V prispevku so predstavljene podobe krhkih žensk v Altenbergovi zbirki Wie ich es sehe (1896) in Cankarjevih Vinjetah (1899). Cankar je femme fragile največkrat oblikoval v skladu z dekadentno estetiko bolehnosti in smrti, ob konstruktu ženske-otroka pa ob angelski podobi ubesedil tudi njeno nebrzdano erotično naravo. Altenberg je opise pravljično lepih, nespolnih krhkih žensk in idealnih predpubertetnih deklic združil s programom zdravega življenja v naravi, ne morejo pa zakriti moškega erotičnega pogleda in transfiguracije njegovih erotičnih fantazij.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: jozica.ceh@um.si

Literatura

Peter ALTENBERG (1859–1919): Literatur. Prosa. Wie ich es sehe. Was der Tag mir zuträgt. http://www.zeno.org/Literatur/M/Altenberg,+Peter/Prosa/Wie+ich+es+sehe#google_vignette (8. 8. 2024).
Irena AVSENIK NABERGOJ, 2005: Ljubezen in krivda Ivana Cankarja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Andrew BARKER, 1998: Telegrammstil der Seele. Peter Altenberg. Eine Biographie. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag.
Eva BATISTA, 2012: Moralistične konstrukcije ženskega spola in spolnosti v odnosu do modernega leposlovja: analiza Cankarjevih del Gospa Judit in Hiša Marije Pomočnice ter njunih recenzij. Slovenke v dobi moderne. Ur. Mateja Tominšek Perovšek, Božidar Jezernik, Jože Hudales. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije. 54‒63.
France BERNIK, 2006: Ivan Cankar. Monografija. Maribor: Litera.
Julia BERTSCHIK, 2005: Mode und Moderne. Kleidung als Spiegel des Zeitgeistes in der deutschsprachigen Literatur (1770–1945). Köln: Böhlau V.
France BEVK, 1919: Peter Altenberg. Dom in svet 32/1–2, 48.
Silvija BOROVNIK, 1995: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač.
Silvija BOROVNIK, 2023: Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk. Slavia Centralis 16/2, 259–278.
Dragan BUZOV, 1996: Progonjena nevinost i femme fragile. Dva ženska lika u hrvatskom romanu od Šenoe do početka 20. stoljeća. Republika 5‒6, 93–105.
Ivan CANKAR, 1969: Zbrano delo. Sedma knjiga: Vinjete, Nezbrane vinjete. Knjigo pripravil in opombe napisal Janko Kos. Ljubljana: DZS.
Ivan CANKAR, 1970: Zbrano delo. Šestindvajseta knjiga: Pisma I. Knjigo pripravil in opombe napisal Jože Munda. Ljubljana: DZS.
Ivan CANKAR, 1975: Zbrano delo. Štiriindvajseta knjiga: Članki, polemike in feljtoni, Bela krizantema, Dodatek. Knjigo pripravil in opombe napisal Dušan Voglar. Ljubljana: DZS.
Stephanie CATANI, 2005: Das fiktive Geschlecht. Weiblichkeit in antropologischen Entwürfen und literarischen Texten zwischen 1885 und 1925. Würzburg: Verlag Königshausen & Neumann GmbH.
Jožica ČEH STEGER, 2001: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. (Zora, 13). Maribor: Slavistično društvo.
Jožica ČEH STEGER, 2004: Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. Jezik in slovstvo 49/2, 63–72.
Jožica ČEH STEGER, 2006: Majcnova kratka proza v kontekstu moderne in njene slogovne značilnosti. Slavistična revija 54/3, 379–390.
Jožica ČEH STEGER, 2018: Kratka proza. Ivan Cankar, literarni revolucionar. Ur. Aljoša Harlamov. Ljubljana: Cankarjeva založba. 88–114.
Jožica ČEH STEGER, 2023: Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Slavia Centralis 16/2, 191–206.
Jožica ČEH STEGER, 2023: Poezija Kristine Šuler v kontekstu slovenske moderne. Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 33. Ur. Jožica Jožef - Beg, Mia Hočevar, Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 55–63.
Urte HELDUSER, 2005: Geschlechterprogramme. Konzepte der literarischen Moderne um 1900. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag.
Carola HILMES, 1990: Die Femme fatale. Ein Weiblichkeitstypus der nachromantischen Literatur. Stuttgart: Metzler V.
Ingo IRSIGLER in Dominik ORTH, 2015: Einführung in die Literatur der Wiener Moderne. Darmstadt: WBG.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2014: Avtor, tekst, kontekst. Poglavja iz slovenske moderne. (Zora, 103). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
Janko KOS, 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga.
Karl KRAUS, 1932: Peter Altenberg. Auswahl aus seinen Büchern von Karl Kraus. Wien: Verlag Anton Schroll & Co.
Jacques LE RIDER, 2017: Dunajska moderna in kriza identitete. Prev. Varja Balžalorsky Antić. Ljubljana: Studia humanitatis.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2003: Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti. Ljubljana: Delta.
Dušan PIRJEVEC, 1964: Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Bettina POHLE, 1998: Kunstwerk Frau. Inszenierungen von Weiblichkeit in der Moderne. Frankfurt: Fischer V.
Denis PONIŽ, 2009: Cankarjeva Vida (drama Lepa Vida) in Kraigherjeva Pepina (drama Školjka) kot primera femme fragile in femme fatale v slovenski dramatiki na prelomu stoletja. Annales 19/1, 1‒7.
Isabelle STAUFFER, 2008: Weibliche Dandys, blickmächtige Femme fragile. Ironische Inszenierungen des Geschlechts im Fin de siècle. Köln: Böhlau V.
Ariane THOMALLA, 1972: Die »femme fragile«. Ein literarischer Frauentypus der Jahrhunderwende. Düsseldorf: Bertelsmann Universitätsverlag.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2023: Ženske v Cankarjevih romanih in nedokončani roman Marta. Slavia Centralis 16/1, 89‒109.
Oton ŽUPANČIČ, 1978: Zbrano delo. Sedma knjiga. Ljubljana: DZS.
Objavljeno
2024-12-18
Kako citirati
Čeh Steger J. (2024). Altenbergove in Cankarjeve podobe krhkih žensk . Slavia Centralis, 17(2), 18–34. https://doi.org/10.18690/scn.17.2.18–34.2024
Številka
Letn. 17 Št. 2 (2024): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.