Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje

  • Jožica Čeh Steger Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.191-206.2023
Ključne besede: diskurz o ženskosti, femme fragile, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Fran Govekar, Alojz Kraigher

Povzetek

Pričujoča razprava se osredinja na literarni tip femme fragile na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V tem času je femme fragile tako v slikarstvu kot v književnosti doživela največji razcvet in nekatere spremembe. Oblikovana je v skladu z estetskimi smermi dekadence, secesije in simbolizma, v njej odmevajo medicinski in drugi diskurzi o ženskosti, moški pogled in strah pred naraščajočim osamosvajanjem ženske. Analiza femme fragile v izbranih delih slovenske moderne pokaže, da so jo avtorji prilagajali tudi družbenim razmeram. Slovenska femme fragile ni predstavnica propadajoče aristokracije, prihaja iz meščanskega ali celo podeželskega okolja, njeni zametki segajo morda celo k folklorni Lepi Vidi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: jozica.ceh@um.si

Literatura

Irena AVSENIK NABERGOJ, 2005: Hrepenenje in skušnjava v svetu literature. Motiv Lepe Vide. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Anton BONAVENTURA, 1910: Ženinom in nevestam. Pouk za srečen zakon. V Ljubljani. https://www.dlib.si (14. 5. 2023).
Silvija BOROVNIK, 2020: Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis 13/2, 134‒148.
Ivan CANKAR, 1967: Helena. Erotika. Zbrano delo. Prva knjiga. Knjigo pripravil in opombe napisal France Bernik. Ljubljana: DZS. 11‒28.
Ivan CANKAR, 1967a: Romantične duše. Dramatična slika v treh dejanjih. Zbrano delo. Tretja knjiga. Knjigo pripravil in opombe napisal Dušan Moravec. Ljubljana: DZS. 7‒83.
Ivan CANKAR, 1969: Tisti lepi večeri. Vinjete. Zbrano delo. Sedma knjiga. Knjigo pripravil in opombe napisal Janko Kos. Ljubljana: DZS. 7‒13.
Ivan CANKAR, 1974: Tičnica. Moja njiva. Zbrano delo. Enaindvajseta knjiga. Knjigo pripravil in opombe napisal Janko Kos. Ljubljana: DZS. 46‒48.
Izidor CANKAR, 1986: S poti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Stephani CATANI, 2005: Das fiktive Geschlecht. Weiblichkeit in anthropologischen Entwürfen und literarischen Texten zwischen 1885 in 1925. Würzburg: Verlag Königshausen & Neumann GmbH.
Jožica ČEH STEGER, 2018: Kratka proza. Ivan Cankar, literarni revolucionar. Ur. Aljoša Harlamov. Ljubljana: Cankarjeva založba. 88‒114.
Jožica ČEH STEGER, 2022: Metaforični koncepti ljubezni in ženske v pesniških prvencih slovenske moderne. Slavia Centralis 15/2, 129‒142.
Pavel GOLIA, 1921: Pesmi o zlatolaskah. Ljubljana: Slovenska matica.
Fran GOVEKAR, 1966: V krvi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Urte HELDUSER, 2005: Geschlechterprogramme. Konzepte der literarischen Moderne um 1900. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2021: Podobe ljubezni v poeziji prve slovenske lezbične pesnice Ljudmile Poljanec: »Kdor bol ljubezni dotrpi, ‒ na veke se ne pogubi«. Slovenska poezija. (Obdobja, 40). Ur. Darja Pavlič. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Filozofska fakulteta. 69‒76.
Alojz KRAIGHER, 1978: Kontrolor Škrobar. Zbrano delo. Tretja knjiga. Ljubljana: DZS.
Dagmar LORENZ, 2007: Wiener Moderne. Stuttgart, Weimar: Verlag J. B. Metzler.
Katrin MAX, 2014: Fiebrige Leidenschaft. Die gesteigerte Libido der Tuberkolösen als epochenübergreifende Metapher in der Literatur des 19. und 20. Jahrhunderts. Epoche und Metapher. Systematik und Geschichte kultureller Bildlichkeit. Ur. Benjamin Specht. Berlin, Boston: De Gruyter. 255‒279.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2014: Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici.
Dušan MORAVEC, 1990: Lojz Kraigher. V Ljubljani: DZS.
Jože POGAČNIK, 1988: Slovenska Lepa Vida ali Hoja za rožo čudotvorno. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Denis PONIŽ, 2009: Cankarjeva Vida (drama Lepa Vida) in Kraigherjeva Pepina (drama Školjka) kot primera femme fragile in femme fatale v slovenski dramatiki na prelomu stoletja. Annales 19/1, 1‒8.
Isabelle STAUFFER, 2008: Weibliche Dandys, blickmächtige Femmes fragiles: Ironische Inszenierungen des Geschlechts im Fin de siècle. Köln, Böhlau.
Ariane THOMALLA, 1972: Die femme fragile. Ein literarischer Frauentypus der Jahrhundertwende. Düsseldorf: Bertelsmann Universitätsverlag.
Nike WAGNER. 1981: Geist und Geschlecht. Karl Kraus und die Erotik der Wiener Moderne. Frankfurt am Main: Surkamp Verlag.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2020: Deset romanov Ivana Cankarja in sodobna definicija romana. Slavia Centralis 13/1, 136‒152.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2021: Cankarjev roman Milan in Milena, prvi slovenski pravljični roman. Slavia Centralis 14/1, 159‒173.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2023: Ženske v Cankarjevih romanih in nedokončani roman Marta. Slavia Centralis 16/1, 89‒109.
Oton ŽUPANČIČ, 1956: Čaša opojnosti. Zbrano delo. Prva knjiga. Ljubljana: DZS.
Objavljeno
2023-12-30
Kako citirati
Čeh Steger J. (2023). Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Slavia Centralis, 16(2), 191-206. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.191-206.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.