Bogastvo in revščina v slovenski frazeologiji
Povzetek
Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Prenosi
Literatura
Agnieszka BĘDKOWSKA-KOPCZYK, 2004: Jezikovna slika negativnih čustev v slovenščini. Kognitivni pristop. Ljubljana: Študentska založba.
Agnieszka BĘDKOWSKA-KOPCZYK, 2020: Uporabnost koncepta ključnih besed kulture pri poučevanju kulturoloških vsebin in razvijanju medkulturne zmožnosti (na primeru vinske leksike). Slavia Centralis 13/1, 115–125.
Dmitrij DOBROVOL′SKIJ, Elisabeth PIIRAINEN, 2002: Simbole in Sprache in Kultur. Studien zur Phraseologie aus kultursemiotischer Perspektive. Bochum: Universtäts-verlag Dr. N. Brockmeyer.
Dmitrij DOBROVOL′SKIJ, Elisabeth PIIRAINEN, 2005: Zur Theorie der Phraseologie. Kognitive un kulturelle Aspekte. Tübingen: Staffenburg Verlag.
Dmitrij DOBROVOL’SKIJ, Elisabeth PIIRAINEN, 2009: Basiswissen Deutsche Phraseologie. Tübingen, Basel: A. Francke Verlag.
Melanija Larisa FABČIČ, Elizabeta BERNJAK, 2014: Frazemi in pregovori v stiku. Kulturološki in semantično-pragmatični vidiki. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko.
Melanija Larisa FABČIČ, 2022: Vida JESENŠEK, 2021: Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und Parömiologie. Slavia Centralis 15/2, 204–206.
Željka FINK, 2005: U džep, iz džepa ili po džepu (Hrvatski frazemi s komponentom džep). Грани слова. Сборник научных статей к 65-летию проф. В. М. Мокиенко. Ur. M. Алексеенко, Х. Валтер, M. Дюринг, A. Шумейко. Москва: Эллис Лак. 203–209.
Željka FINK, 2008: Trošimo li do zadnje pare ili lipe (Novčane jedinice u hrvatskoj frazeologiji). Zbornik Riječki filološki dani 7. Ur. Ines Srdoč-Konestra, Silvana Vranić. Rijeka: Filozofski fakultet. 463–471.
Anthony GIDDENS, 2007: Sociologija. Zagreb: Globus/Ljubljana: Euroadria.
Gigadfida 2.0. https://www.cjvt.si/en/research/cjvt-projects/gigafida-corpus/ (22. 6. 2023–20. 7. 2023).
Michael HARALAMBOS, Martin HOLBORN: Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS.
Nataša JAKOP, 2022: O izzivih slovenske frazeologije pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Slavistična prepletanja 1. Ur. Gjoko Nikolovski, Natalija Ulčnik. Maribor: Univerzitetna založba. 181–196.
Mateja JEMEC, 1999: Človeku dobro dene, če se izrobanti: izražanje jeze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in Slovenskem etimološkem slovarju. Jezik in slovstvo 44/6, 229–236.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian Language, Literature and Teaching of Slovenian Language Research Project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Vida JESENŠEK, 2000: Protistava nemške in slovenske frazeologije – fenomen konvergentnosti. Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije 2. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 236–247.
Vida JESENŠEK, 2004: Deutsch un Slovenisch im Vergleich. Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij. (Zora, 28). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. 402–466.
Monika KAVALIR, 2015: House nad Home across Cultures. Elope 12/1, 29–47.
Janez KEBER, 2015: Slovar slovenskih frazemov: spletna izdaja. www.fran.si (22. 6. 2023–20. 7. 2023).
Nataliya KHOROZ, 2021: Українська та російська фразеології періоду COVID-19. Slavia Centralis 14/1, 20–36.
Svetlana KMECOVÁ, 2021: Skozi vrata ven, Skozi okno noter: poimenovanja za dele hiše v sestavi slovenskih in slovaških frazemov. Jezikoslovni zapiski 27/2, 103–120.
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99.
Mira KRAJNC IVIČ, 2019: Frazeološke enote v horoskopih in malih oglasih: besedilnovrstni vidik. Frazeologija, učenje i poučavanje: zbornik radova s Međunarodne znanstvene konferencije Slavofraz održane od 19.-21. travnja 2018. godine u Rijeci. Slavofraz 2018 Frazeologija, učenje i poučavanje. Ur. Željka Macan. Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci. 171–184. http://izdavastvo.ffri.hr/wp-content/uploads/2019/06/Slavofraz-2018_FINAL.pdf. (15. 7. 2023).
Erika KRŽIŠNIK, 2005: Frazeologija v luči kulture. Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 67–81.
Erika KRŽIŠNIK, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33–47.
Erika KRŽIŠNIK, Marija SMOLIČ, 1999: Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj. Slovenski jezik, literatura in kultura tukaj in zdaj. 35. SSJLK. Ur. Erika Kržišnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 61–80.
Bryan S. TURNER (ur.), 2006: The Cambridge Dictionary of Sociology. Cambridge: Cambridge University Press.
Vesna MIKOLIČ, 2014: Ključne besede kulture, ključ za razumevanje kultur. Jeziki, literature in kulture v stiku: ob 200-letnici M. J. Lermontova, 110-letnici Srečka Kosovela in 100-letnici Vitomila Zupana. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna
založba. 285–298.
Biljana MIRCHEVSKA-BOSHEVA, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 3/4, 315–337.
Biljana MIRCHEVSKA-BOSHEVA, Gjoko NIKOLOVSKI, 2022: Концептуализација на љубовта во рускиот, македонскиот и во словенечкиот јазик. Slavia Centralis 15/1, 172–189.
Matej METERC, 2019: Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju. Jezikoslovni zapiski 25/2, 33–45.
Емилия НЕДКОВА, 2011: Фразеологизмите като знаци в езика на културата (върху материал от български, сръбски и руски език). Русе: Лени Ан. [Emilija NEDKOVA 2011: Frazeologizmite kato znatsi v ezika na kulturata (varhu material ot balgarski, srabski i ruski ezik). Ruse: Leni-An.]
Maja OPAŠIĆ, Nika ČUNOVIĆ, Mateja FUMIĆ, 2014: Bogatstvo i siromaštvo u hrvatskoj frazeologiji. Fluminensia 26/2, 91–103.
Elisabeth PIIRAINEN, 2012: Widespread Idioms in Europe and Beyond. Toward a lexicon of Common Figurative Units. Frankfurt–Berlin: Peter Lang.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: spletna izdaja. www.fran.si (22. 6. 2023).
Sinonimni slovar slovenskega jezika: spletna izdaja. www.fran.si (22. 6. 2023).
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2009: Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od M do P. Slavia Centralis 2/2, 63–74.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2014: Zakaj se Slovenci neradi istovetimo s svojo kokoško? Životinje u frazeološkom ruhu: zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa Animalistički frazemi u slavenskim jezicima održanog 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. Ur. Ivana Vidović. Zagreb: FF-pres. 23–32.
Veliki splošni leksikon. Elektronska izdaja (zgoščenka). 1997–1998.
Natalija ULČNIK, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. Slavia Centralis 8/1, 105–118. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/view/814 (20. 7. 2023).
Natalija ULČNIK, 2020: Antonimna razmerja v frazeologiji. Slavistična revija 68/2, 283–297.
Natalija ULČNIK, 2022: Inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani. Slavia Centralis 15/1, 417–419. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/view/1868 (20. 7. 2023).
Melita Aleksa VARGA, Ana KEGLEVIĆ, 2020: Hrvatske poslovice u slavenskome okruženju: određivanje hrvatskoga paremiološkog minimuma i optimuma. Slavia Centralis 13/1, 40–51.
Helmut WENIBERGER, 2012: Kroatisch/Serbisch-Deutsches Phraseologisches Wörterbuch: angeordnet nach semantischen Gruppen. Facultas: Innsbruck.
Anna WIERZBICKA, 1997: Understanding Cultures Through Their Key Words. Oxford: Oxford University Press.
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.