Pristopi k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku
Povzetek
Veliko učencem slovenščine kot drugega in tujega jezika, katerih materinščina sodi med analitične jezike, je v izhodišču nejasen koncept sklonov in sklanjatev. Prav zato jim je treba oba pojma približati in pri tem uporabiti učni pristop, ki jim bo omogočil lažje usvajanje sklonov in sklanjatev ter vseh posebnosti, ki se pri tem pojavljajo. V prispevku je na podlagi teoretičnih izhodišč in učne prakse izpostavljen eden izmed možnih pristopov k poučevanju sklonov v slovenščini.
Prenosi
Literatura
– –, 2020: Uporabnost koncepta ključnih besed kulture pri poučevanju kulturoloških vsebin in razvijanju medkulturne zmožnosti (na primeru vinske leksike). Slavia Centralis 13/1, 115–125.
Ina FERBEŽAR idr., 2004: Sporazumevalni prag za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport.
Charles John FILLMORE, 1968: The Case for Case. Universals in Linguistic Theory. Ur. E. Bach, R. T. Harms. New York: Holt, Rinehart, Winston, Inc. 1–88.
Roman JAKOBSON, 1936: Beitrag zur allgemeinen Kasuslehre: Gesamtbedeutungen der russischen Kasus. Travaux du Cercle Linguistique de Prague 6. 240–288.
Laura A. JANDA, Steven J. CLANCY, 2002: The Case Book for Russian. Bloomington: Slavica.
– –, 2006: The Case Book for Czech. Bloomington: Slavica.
Zrinka JELASKA idr., 2005: Hrvatski kao drugi i strani jezik. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada.
Natalia KALOH VID, 2018: Prevajanje pri pouku tujega jezika: poučevanje ruskega jezika s pomočjo angleških literarnih prevodov. Slavia Centralis 11/1, 79–84.
Irina MAKAROVA TOMINEC, 2021: Bikulturni pristop k poučevanju ruščine za Slovence in slovenščine za Ruse. Slavia Centralis 14/1, 137–158.
Janez OREŠNIK, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Semantic roles in Slovene. Ljubljana: SAZU.
Preživetvena raven za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016. Dostop 17. 9. 2021 na: https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/07/IC_Prezivetvena_2016.pdf.
Sanda Lucija UDIER, Milvia GULEŠIĆ-MACHATA, Marica ČILAŠ-MIKULIĆ, 2006: Gramatičko-semantički pristup obradi padeža. Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i strani jezik 1/1, 36–48.
Andreja ŽELE, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Založba ZRC.
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.