Концептуализација на љубовта во рускиот, македонскиот и во словенечкиот јазик
Povzetek
V fokusu prispevka je konceptualizacija ljubezni v ruskem, makedonskem in slovenskem jeziku skozi prizmo kognitivne teorije metafore. S tem ciljem je iz vseh treh jezikov analizirano gradivo, ki pomeni globoko in intimno čustvo ter močno naklonjenost do druge osebe. Izhodišče je gradivo v ruskem jeziku, za katerega iščemo vzporednice v makedonskem in slovenskem jeziku. Zbrano gradivo je razvrščeno po petnajstih metaforah, ki predstavljajo različne aspekte kompleksnega fenomena, z namenom, da bi ugotovili razlike in podobnosti v konceptualizaciji ljubezni v vseh treh jezikih. Izhodiščna hipoteza članka je, da se tovrstna konceptualizacija ljubezni lahko realizira s pomočjo frazeološkega in nefrazeološkega gradiva, s čimer se podaja širši pogled na definicijo ljubezni kot čustvenega fenomena v ruskem, makedonskem in slovenskem jeziku.
Prenosi
Literatura
Снежана ВЕЛКОВСКА, 2008: Македонска фразеологија со мал фразеолошки речник. Скопје: Снежана Велковска.
Танас ВРАЖИНОВСКИ, 2002: Речник на народната митологија на Македонците. Скопје: Матица македонска.
Елена А. ГРУШКО, Юрий М. МЕДВЕДЕВ, 2003: Словарь славянской мифологии. Москва: Жизнь и мысль.
Петр Н. ДЕНИСОВ, Валерий В. МОРКОВКИН, 2002: Словарь сочетаемости слов русского языка. Москва: Издательство Астрель, Издательство ACT. Дигитален речник на македонскиот јазик. Пристап од 7.9.2021 до 20.12.2021 на http://drmj.eu/
Тодор ДИМИТРОВСКИ, Ташко ШИРИЛОВ, 2003–2009: Фразеолошки речник на македонскиот јазик. Скопје: Огледало.
Сергей А. КУЗНЕЦОВ, 1998: Большой толковый словарь русского языка. Санкт Петербург: Норинт.
Людмила Н. ЛЕПИХИНА, 2009: Фразеологизмы с значением любви в русском и английском языках: диссертация на соискание ученой степени кандидата филологических наук. Москва: Московский государственный университет им. М. В. Ломоносова.
Зозе МУРГОСКИ, 2011: Толковен речник на современиот македонски јазик. Скопје: Филолошки факултет „Блаже Конески“.
Сергей И. ОЖЕГОВ, Наталия Ю. Шведова, 1992: Толковый словарь. Москва: Азъ. Речник на македонскиот јазик, 1961–1966. Скопје: Институт за македонски јазик.
Александр Н. ТИХОНОВ, 2003: Фразеологический словарь русского языка. Москва: Русский язык.
Толковен речник на македонскиот јазик, 2003–2014. Скопје: Институт за македонски јазик „Крсте Мисирков“.
Дмитрий Н. УШАКОВ, 1935–1940: Толковый словарь русского языка: в 4 т. Москва: Гос. ин-т „Сов. энцикл.“; ОГИЗ; Гос. изд-во иностр. и нац. слов.
Александр И. ФЕДОРОВ, 2001: Фразеологический словарь русского литературного языка. Москва: Аст Астрель.
Ерих ФРОМ, 2001: Уметноста на љубовта. Скопје: Силсонс.
Рудольф ЯРАНЦЕВ, 1997: Русская фразеология. Словарь – справочник. Москва: Русский язык.
Agnieszka BĘDKOWSKA-KOPCZYK, 2004: Jezikovna slika negativnih čustev v slovenščini. Kognitivni pristop. Ljubljana: Študentska založba.
Jožica ČEH STEGER, 2005: Pogledi na metaforo. Jezik in slovstvo 50/3–4, 75–86.
Dmitryj O. DOBROVOL’SKIJ, Elisabeth PIIRAINEN, 2005: Figurative Language: Cross-cultural and Cross-linguistic Perspectives, Current Research in the Semantics / Pragmatics Interface. Volume 13. Amsterdam [etc.]: Elsevier.
Gigafida 2.0. Пристап 1.12.2021–2.2.2022 на https://viri.cjvt.si/gigafida/.
Nataša JAKOP, 2017: Zaljubljeni do ušes in še čez: Eros v slovenski frazeologiji. Ljubezen v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 53. SSJLK. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 11–19.
Zrinka JELASKA, 2014: Animalistički frazemi biblijskoga podrijetla u hrvatskome i drugim slavenskim jezicima. Životinje u frazeološkom ruhu. Ур. I vana V idović B olt. Zagreb: FF Press, s.163–184.
Mateja JEMEC, 1999: Človeku dobro dene, če se izrobanti: izražanje jeze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in Slovenskem etimološkem slovarju. Jezik in slovstvo 44/6, 229–236.
Vida JESENŠEK, 2000: Protistava nemške in slovenske frazeologije – fenomen konvergentnosti. Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije 2. Ур. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 236–247.
Janez KEBER, 2020: Slovar slovenskih frazemov. Пристап 1.12.2021–2.2.2022 на www.fran.si.
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 8 3–99.
Пристап 1. 12. 2021–2. 2. 2022 на https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/view/966.
Zoltán KÖVECSES, 1986: Metaphors of anger, pride, and love: A lexical approach to the structure of concepts. Аmsterdam, Philadelphia: John Benjamins.
Nataliya KHOROZ, 2021: Українська та російська фразеології періоду COVID-19. Slavia Centralis 14/1, 20–36.
Zoltán KÖVECSES, 2003: Language, Figurative Thought, and Cross-Cultural Comparison. Metaphor and Symbol 18/4, 311–320.
– –, 2010: Metaphor: a practical introduction. New York: Oxford University press.
Erika KRŽIŠNIK, 2001: Funkcija ekspresivnih jezikovnih sredstev v medijih. Prvo slovensko-hrvaško slavistično srečanje. Ур. Vesna Požgaj Hadži. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 29–31.
– –, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33–47.
Erika KRŽIŠNIK, Marija SMOLIČ, 1999: Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj. Slovenski jezik, literatura in kultura tukaj in zdaj. 35. SSJLK. Ур. Erika Kržišnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 61–80.
George LAKOFF, 1987: Women, fire, and dangerous things: What categories reveal about the mind. Chicago: University of Chicago Press.
– –, 1990: The Invariance Hypothesis: is abstract reason based on imageschemas? Cognitive Linguistics 1, 39–74.
– –, 1993: „The contemporary theory of metaphor“. Metaphor and Thought. Cambridge: University Press. 202–251.
George LAKOFF, Zoltán KÖVECSES, 1987: The cognitive model of anger inherent in American English. Cultural models in language and thought. Ed. Dorothy Holland and Naomi Quinn. Cambridge University Press.
George LAKOFF, Mark TURNER, 1989: More then cool reason, A field guide to poetic metaphor. Chicago: University of Chicago Press.
George LAKOFF, Mark JOHNSON, 2003: Metaphors we live by. Chicago: The University of Chicago Press.
Ivana MARINIĆ, Ivana ŽIVIĆ, 2009: Metafore za ljubav u engleskim i hrvatskim blogovima. Lingvistika javne komunikacije: sociokulturni, pragmatički i stilistički aspekti. Ур. Mario Brdar, Marija Omazić, Branimir Belaj, Branko Kuna. Zagreb, Osijek: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku, Filozofski fakultet Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera. 265–279.
Biljana MIRCHEVSKA-BOSHEVA, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 3–4, 315–337.
Irina POPADITCH, 2004: Metaphors of Love in English and Russian. Пристап 2.2.2021 на https://fdocuments.in/document/metaphors-of-love-in-english-and-russian.html
Michael REDDY, 1979: The conduit metaphor. Metaphor and Thought, 284–324.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Пристап 1. 12. 2021–2. 2. 2021 на www.fran.si.
Melita Aleksa VARGA, Ana KEGLEVIĆ, 2020: Hrvatske poslovice u slavenskome okruženju: određivanje hrvatskoga paremiološkog minimuma i optimuma. Slavia Centralis 13/1, 40–51. Пристап 1.12.2021–2.2.2022 на https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/view/708.
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.