Med hrvaščino in slovenščino: jezik Jožefa Horvata v prekmurskem prostoru

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.18690/analipazuhd.11.1-2.19-46.2025

Ključne besede:

Jožef Horvat, gradiščanski Hrvati, prekmurski pridižni jezik, poenotenje slovenskega knjižnega jezika, kroatizmi

Povzetek

Duhovnik Jožef Horvat (roj. 1880 v Veliki Nardi, u. 1932 v Martjancih), gradiščanski Hrvat, je 27 let svojega duhovništva (1905–1932) preživel v Prekmurju, tedaj še delu Ogrske, kjer se je zaradi pastoralnega dela priučil prekmurščine. Prispevek povzema pomembnejše biografske podatke in v osrednjem delu prinaša jezikoslovno analizo njegovih rokopisnih pridig. Obravnavani sta dve pridigi – najzgodnejša iz leta 1905, napisana v prekmurščini z izrazitimi hrvaškimi prvinami, ter ena poznejša, ki kaže postopno prilagajanje slovenskemu knjižnemu jeziku. Na podlagi primerjalne analize glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih in leksikalnih značilnosti ter primerjave z osrednjeslovensko predlogo (Žlogar, Duhovni pastir, 1909) prispevek razkriva razvoj Horvatove jezikovne zmožnosti in njegovo zavestno približevanje slovenski knjižni normi. Jezik njegovih poznejših pridig kaže uravnoteženost med prekmursko in osrednjeslovensko tradicijo, kar priča o duhovnikovi vlogi posrednika slovenskosti v panonskem prostoru. Prispevek osvetljuje pomen Horvatovih pridig kot vira za preučevanje medjezikovnih stikov in procesov poenotenja slovenskega knjižnega jezika v prvi polovici 20. stoletja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

  • Nina Zver, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija

    Nina Zver

    Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija.

    e-pošta: nina.zver@um.si

Literatura

Benčić, N., et al. (2003). Gramatika gradišćanskohrvatskoga jezika. Željezno: Znanstveni inštitut Gradišćanskih Hrvatov.

Drobtinice za leto 1862. (1862). Vaje cerkvene zgovornosti. V Marburgu, 3–46.

Dudás, E. (2012). Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski, 18(2), 149–165.

Duhovni pastir (1909, december). Praznik rojstva Jezusa Kristusa. Zaničevanje in poveličanje božjega Deteta. Duhovni pastir, 26(12), 600–607.

Erjavec, J. (1977). Župnija Martjanci. V: K. Bedernjak, P. Berden, L. Kozar, V. Novak & J. Smej (ur.), Stopinje 1977 (str. 78–89). Murska Sobota: Pomursko pastoralno področje.

Hadrovics, L. (1974). Schrifttum und Sprache der burgenländischen Kroaten im 18. und 19. Jahrhundert: mit 12 Faksimiles. Budapest: Akadémiai.

Hamm, J. (1974). Položaj i značaj gradišćansko-hrvatskoga jezika unutar slavenske jezične grupe. V: F. Palkovits (ur.), Symposion Croaticon: Gradišćanski Hrvati – Die Burgenländischen Kroaten (str. 45–52). Wien, Stuttgart: Wilhelm Braumüller.

Horvat, N. (2020). Predstavitev prekmurskih rokopisnih pridig iz 1. polovice 20. stoletja. Slavia Centralis, 13(2), 50–63.

– –. (2021). O odkrivanju avtorstva črenšovskih in martjanskih rokopisnih pridig. V: Stopinje 50 (str. 89–92).

– –. (2022a). Kroatizmi v jeziku pridigarja Jožefa Horvata. Jezik in slovstvo, 67(1–2), 3–26.

Horváth, S. (2002). Narda. Száz Magyar Falu Könyvesháza = Knjižnjica Sto Ugarskih Sel. Budimpešta.

Hren, M. (2021). Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo.

Jesenšek, M. (2013). Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Zora, 90).

– –. (2018). Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. (Zora, 129).

– –. (2019). Združitev Prekmurja in poenotenje slovenskega knjižnega jezika. V: H. Tivadar (ur.), Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest (str. 380–389). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 38).

Kalendar Srca Jezuzovoga za navadno leto 1933. (1933). Sakovič Jožef (Pokojni törjanski plebanoš, 1874–1930). Str. 40–55.

Klobčar, M. (2014). Pesemsko izročilo Prekmurja. V: M. Godina Golija (ur.), Prekmurje – podoba panonske pokrajine (str. 11–30). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Kuzmič, F. (b. l.). Vezi med Gradiščanskim in Prekmurjem. Dostopno 25. 3. 2020 na http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/gradivo/gradiscanska

Lisac, J. (2009). Južnočakavski dijalekt i njegov leksik. Croatica et Slavica Iadertina, 79–85.

Marijin list. (1932, 8. julij). Osirotela martjanska fara. 28(7), 13.

Novak, V. (1972). Kajkavske prvine v prekmurski knjigi 18. stoletja. Slavistična revija, 20(1), 95–103.

Novine. (1917, 13. maj). Vugrinčič Boldižar, zlatomešnik. 4(19), 1–2.

Novine. (1930, 2. januar). Drüžba sv. Mohora. 17(1), 21.

Novine. (1920, 18. julij). Cerkveno popevanje v Prekmurji. 7(29), 1.

Slavič, M. (1921). Prekmurje. Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza.

Smej, J. (1975). Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga. Inavguralna disertacija (delni natis). Maribor: Škofijski ordinariat.

Snoj, M. Slovenski etimološki slovar3, www.fran.si, dostop 21. 11. 2025.

Šekli, M. (2004). Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojezikoslovni in družbenojezikovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine). V: E. Kržišnik (ur.), Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (str. 41–58). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. (Obdobja, 22).

Tivadar, H. (2017). Prekmurščina med nekdanjo knjižnostjo in sedanjo narečnostjo. V: M. Jesenšek (ur.), Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci (str. 147–164). Maribor: Univerzitetna založba. (Zora, 120).

– –. (2019). Protestantska knjižna tradicija in normiranje slovenskega (govorjenega) jezika. Slavia Centralis, 11(1), 299–311.

Zelko, I. (1972). Zgodovina Bistric v Prekmurju. V: G. Hozjan (ur.), Sad ljubezni do Boga in domovine (str. 5–38). Gornja Bistrica.

– –. (1985). Ivanocyjev pomen za slovensko narodno zavest v Prekmurju. V: V. Novak (ur.), Ivanocyjev simpozij v Rimu. Rim: Slovenska bogoslovna akademija.

– –. (1996). Zgodovina Prekmurja – Fare Slovenske krajine: Črensovci (ur. V. Novak). Murska Sobota: Pomurska založba.

Zver, N. (2022). Razlikovalne jezikovne prvine v različicah prekmurskega narečja v pridigah Jožefa Horvata. Slavistična revija, 70(3), 255–268.

– –. (2022a). Življenje in delo pridigarja Jožefa Horvata. Studia Historica Slovenica, 22(1), 63–100.

– –. (2023). Poenotenje slovenskega knjižnega jezika v prekmurskih katoliških pridigah prve polovice 20. stoletja. V: M. Jesenšek (ur.), Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko (str. 223–246). Maribor: Univerzitetna založba. (Zora, 150).

– –. (2023a). Govor treh Bistric v Prekmurju. Slavia Centralis, 16(2), 66–90.

– –. (2024). Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata. Doktorska disertacija. Maribor.

Zver, S. (1985). Dr. Franc Ivanocy in Mohorjeva družba. V: V. Novak (ur.), Ivanocyjev simpozij v Rimu (str. 37–46). Rim: Slovenska bogoslovna akademija.

Prenosi

Objavljeno

06.12.2025

Kako citirati

Zver, N. (2025). Med hrvaščino in slovenščino: jezik Jožefa Horvata v prekmurskem prostoru. Anali PAZU HD, 11(1-2), 19-50. https://doi.org/10.18690/analipazuhd.11.1-2.19-46.2025