Uvodnik

Pred vami je druga številka revije ANALI PAZU HD, ki vsebuje pet znanstvenih prispevkov. Le-ti segajo na različna znanstvena področja.

Prvi se nanaša na poselitveno strukturo dolnjega Prekmurja (predvsem slovenskih župnij Dolnja Lendava, Turnišče, Dobrovnik, Bogojina in Beltinci) v 17. in 18. stoletju. Avtorica ugotavlja, da je bilo Prekmurje v 17. stoletju prežeto z nevarnostmi kot so bili turški vpadi in posledično razne bolezni. V 18. stoletju, ko so turški vpadi prenehali, pa je nastopilo mirnejše obdobje z višjo gospodarsko ravnjo, zaradi česar je prebivalstvo začelo postopoma naraščati.

Tudi drugi prispevek posega na področje severovzhodne Slovenije, saj preučuje kraj Jeruzalem, ki je vse od srednjega veka imel značilnosti svetega romarskega prostora. Avtorica na podlagi opravljene analize zaključuje, da je današnji Jeruzalem ob soobstoju raznolikih duhovnosti (tradicionalne katoliške in novodobniške) ohranil status etnološko/antropološko posebnega svetega mesta.

Tretji prispevek, ki obravnava metodo predmetnega pouka v tujem jeziku (CLIL) kot spodbudo za razvoj bralnih strategij, je prav tako povezan s Prekmurjem. V prispevku je poleg pregleda dela po metodi CLIL predstavljena študija primera (pouka zgodovine v tujem jeziku), ki je bila izvedena na Osnovni šoli v Šalovcih. Avtorica pri tem izpostavi pozitivni vpliv CLIL-a na bralno razumevanje in razvoj bralnih strategij.

Četrti prispevek obravnava aktualno tematiko odškodninske odgovornosti države. Gre za oškodovančevo pravico do povračila škode, ki mu je bila povzročena s protipravnim dejanjem v zvezi z opravljanjem službe ali druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (26. člen Ustave Republike Slovenije). Avtorica v prispevku obravnava primer ustavno sodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije in pri tem poudarja, da je presoja o izključitvi odgovornosti države zelo stroga.

Zadnji prispevek obravnava strukturalizem in njegove kitajske prednike. Ukvarja se s tradicionalnimi kitajskimi teorijami percepcije in konceptom li. Avtorica ugotavlja, da je bil na Kitajskem strukturni pristop do spoznanja izdelan že v obdobju antike. Strukturna zveza med človeško zavestjo in zunanjo resničnostjo se je izražala v pojmu li, ki je predstavljal temeljni koncept dinamične in vseobsegajoče strukture.

Verjamem da bodo prispevki, v katerih so avtorice predstavile svoja znanstvena dognanja, zanimivi ne le za strokovno javnost, pač pa tudi za širši krog bralcev, ki jih zanimajo področja humanistike in družboslovja.

Dr. Darja Senčur Peček

odgovorna urednica

Objavljeno: 2022-03-15