Uvodnik

Povzetek

Natanko 30 let je minilo od izdaje monografije Der monolinguale Habitus der multilingualen Schule (Enojezični habitus večjezične šole) nemške pedagoginje Ingrid Gogolin, v kateri s konkretnimi študijami primerov prikaže poklicna stališča in vedenje učiteljev od 19. stoletja do danes. Njena osrednja teza je, da je nemški šolski sistem, kot je bil zgrajen v nacionalni državi, v 19. stoletju razvil enojezično samopodobo. Ta samopodoba še danes usmerja šole in pomeni vsaj delno izključevanje migrantov iz izobraževalnega sistema. Gogolin se zavzema za premik od krizne pedagogike k jezikovnemu izobraževanju in vključevanju kot osnovni sestavini raziskovanja migracij ter izvajanja socialne in izobraževalne politike. Razmere v nemškem šolskem sistemu so zlahka prenosljive tudi na druge nacionalne države v Evropi, saj tudi te temeljijo na neizrečeni predpostavki, da so razredi jezikovno homogene skupine. Kakšne premike in v katero smer smo naredili v teh 30 letih od kritike enojezičnega habitusa naših šol? V koliki meri danes upoštevamo različne jezikovne izkušnje in življenjske pogoje učencev, kar še zdaleč ne pomeni samo rešitev v okviru avtohtonih manjšinskih sistemov, ampak predvsem povsod, kjer različni migracijski tokovi sežejo do šolskih razredov. Gledano širše to zajema tudi notranjo večjezičnost učencev, ki obvladujejo različne jezikovne zvrsti enega jezika. Je poklicni habitus današnjih učiteljev še vedno enojezično usmerjen v smislu, da je vzpostavljanje enojezičnosti v uradnem nacionalnem jeziku imperativ učiteljeve poklicne naravnanosti? Kako učitelji danes premagujejo izzive učenja (tudi usvajanja) tujih jezikov v kontekstu avtohtonih in novih manjšin, ki so ga seveda z nekaj izjemami deležni vsi, ki so vključeni v šolski sistem. Na ta in sorodna vprašanja skušamo odgovoriti v tej posebni številki revije.

Izhajamo iz tega, da je vključevanje danes obvezni del razvijanja zmožnosti za uspešno delovanje v večjezični družbi in predpostavlja ustvarjanje različnih pogojev, ki vključujejo tako družbene in izobraževalne kot tudi jezikovne dejavnike. Z vidika družbe gre predvsem za sprejemanje in priznavanje raznolikosti  ter pozitivnih stali do drugih jezikov in kultur, medtem ko je na področju izobraževanja smiselno razvijati programe in smernice, ki spodbujajo uspešno učenje (in usvajanje) tujih jezikov v primeru avtohtonih in novih manjšin, saj želimo poudariti prednosti znanja več jezikov ter pozitivnih stališč do drugih jezikov in kultur, medtem ko je na področju izobraževanja smiselno razvijati programe in smernice, ki spodbujajo uspešno učenje (in usvajanje) tujih jezikov v primeru avtohtonih in novih manjšin, saj želimo poudariti prednosti znanja več jezikov. Prispevki, ki so pred vami, poskušajo na ta in podobna vprašanja odgovoriti s postavljanjem različnih raziskovalnih vprašanj, usmerjenostjo na različne starostne ciljne skupine in z uporabo vrste metodoloških pristopov, obenem pa s fokusom na različne šolske sisteme v Evropi in širše. Tako z raziskovanjem internacionalne in medkulturne dimenzije krepijo mednarodni značaj revije. Oglejmo si na kratko vse prispevke, kot si sledijo v reviji.

V prvem prispevku z naslovom Multilingual Educational Practices at pre-primary level in Slovenia, Austria, Italy and Croatia: a Comparative Analysis avtorice Mojca Žefran, Natascha J. Taslimi, Silvia Toniolo in Lorena Lazarić s ciljem ocenitve trenutnega stanja predstavljajo ugotovitve pregledne študije znanstvenih člankov, projektov, mrež in pravnih dokumentov o večjezičnih praksah na predšolski stopnji v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Rezultati ponujajo dragocen vpogled in izpostavljajo potrebo po krepitvi kompetenc učiteljev.

Sledijo prispevki, ki se nanašajo na posamezne šolske sisteme in okolja, vendar pa ponujajo precej prenosljivih ugotovitev ter možnosti primerjav. Georg Traska v svojem prispevku z naslovom Multilingual Memory of Migration. A Participatory Oral History Project in Austria na političnem ozadju nepriznane avstrijske migracijske zgodovine in politične paradigme enojezičnosti uporabi metodo participativnega projekta ustne zgodovine, pri čemer za opravljanje biografskih intervjujev vključuje študente z lastnim migracijskim in večjezičnim ozadjem. S tem prispeva k t. i. nacionalnemu arhivu migracij, ki v Avstriji še ni institucionaliziran. Avtorici Sonja Rutar in Katica Pevec Semec nas pod naslovom Upoštevanje prvega in učenje drugega jezika s perspektive celostnega pristopa vključevanja otrok priseljencev v slovenskih vrtcih in šolah seznanjata z rezultati raziskave o jezikovnih potrebah otrok migrantov ter stališčih strokovnih delavcev. Pokazalo se je, da vrtci in šole sicer prepoznavajo jezikovne potrebe otrok priseljencev, vendar pa zaposleni potrebujejo dodatna didaktična znanja za izvajanje celostnega in vertikalno integriranega pristopa vključevanja otrok priseljencev v vrtce in šole. V prispevku z naslovom Motivacija za učenje tujih jezikov in odnos do njih v kontekstu funkcionalne večjezičnosti Jernej Čelofiga in Alja Lipavic Oštir raziskujeta dinamiko jezikovnih stališč, motivacije za učenje jezikov ter razvoj funkcionalne večjezičnosti v družinskem kontekstu v primeru dnevnih čezmejnih migrantov iz Slovenije v Avstrijo. Podatki raziskave poudarjajo zapleteno naravo jezikovnih identitet in preferenc znotraj migrantskih družin, saj kažejo na niz vzporednih kulturnih identifikacij in prilagajanje jezikom ter zvrstem. Iz nemško govorečega prostora, kjer ima raziskovanje razvijanja večjezičnosti v kontekstu migracij bogato tradicijo, prihaja tudi prispevek z naslovom Mehrsprachigkeit in der deutschen Schule: Der Einfluss der eigenen Vorurteile von Lehrkräften auf den Schulerfolg der Schüler:innen mit dem sogenannten „Migrationshintergrund“. V njem Barbara Mertins, Joël Alipaß in Katrin Odermann raziskujejo napačno enačenje večjezičnosti z migrantskim ozadjem, s čimer je povezana tudi predstava o pozitivni vlogi večjezičnosti, ki jo tradicionalno razvija šolski sistem.  V prispevku so uporabljeni empirični podatki o vrednotenju jezikov, ki kažejo, da enačenje večjezičnosti in migrantskega ozadja ni vzdržno in da konstrukt vrednotenja jezikov pomembno vpliva na prepričanja učiteljev. Zaradi vsega tega potrebujemo v šolskem kontekstu nov pristop k večjezičnosti. Sklop zaključuje prispevek z naslovom Zum Verhältnis von Deutschunterricht und Erstsprachenunterricht bei migrationsgesellschaftlicher Mehrsprachigkeit im schultheoretischen Kontext, v katerem Rainer Hawlik obravnava pogoje, v katerih se številni šoloobvezni večjezični otroci z nemščino kot drugim jezikom in jezikom okolja izobražujejo v avstrijskem šolskem sistemu. Z vidika teorije sistemov prinaša prispevek odgovore na vprašanja o zmožnostih učiteljev, odstopati od enojezičnih predstav, kar je posledica ponotranjanja nesporne legitimizacije institucionalnega ciljnega jezika nemščine. S tem povezano avtor problematizira tudi pomen socialnoekonomskega in družbeno-kulturnega konteksta otrok migrantov.

Sledijo trije prispevki iz slovenskega prostora. Andreja Šeškar Kastelic, Silva Bratož in Anja Pirih v članku z naslovom Razvijanje medkulturnih kompetenc učiteljev s pomočjo mednarodnih programov mobilnosti predstavljajo raziskavo stališč osnovnošolskih učiteljev do vpliva mednarodnih programov mobilnosti na njihov poklicni in osebni razvoj. Rezultati kažejo, da ima izkušnja mobilnosti številne pozitivne učinke za poklicni in osebni razvoj udeležencev ter njihovo pridobivanje medkulturnih kompetenc, udeleženci jo opisujejo kot pozitivno, vredno ponovitve in jih priporočajo kolegom. Pomen razvijanja medkulturnih kompetenc poudarja tudi Melita Lemut Bajec, ki v svojem članku Fostering intercultural education at tertiary level: a case study with students of humanities preučuje stališča študentov do medkulturnega izobraževanja. Rezultati študije primera, ki jo je izvedla s študenti humanističnih ved, kažejo, da imajo udeleženci pozitivna stališča do medkulturnega izobraževanja, saj ta spodbuja razumevanje in spoštovanje različnih kultur ter razvoj medkulturnega dialoga. Pod naslovom Model TiDE – Ustvarjanje digitalnega gradiva za raznojezično  izobraževanje z bodočimi vzgojitelji Anita Sila in Andreja Klančar tematizirata večjezično izobraževanje z uporabo digitalnih tehnologij v predšolski vzgoji po modelu TiDE (angl. Teaching in Digital Education). Predstavitev pomena digitalnih didaktičnih gradiv dopolnjujeta z rezultati študije s študenti, ki kažejo, da so nove digitalne tehnologije lahko zelo učinkovite pri razvoju zanimivih, učinkovitih in na učence osredotočenih virov, ki spodbujajo večjezično ozaveščenost učencev ter odprt odnos do jezikovne in kulturne raznolikosti.

Osnovno idejo tematske številke zaključujemo s pogledom preko meja Evrope. V prispevku Analysing First Grade Teachers’ Strategies for Enhancing English Reading Proficiency in Multilingual Classroom Environments in Namibia Annaly Magda Strauss na osnovi študije podaja rezultate, ki kažejo, da učitelji za razvijanje bralnih zmožnosti v večjezičnih razredih ne uporabljajo strukturiranega ali sistematičnega pristopa za podporo učencem pri branju in se zanašajo predvsem na metodo prevajanja, pri tem pa ne diferencirajo branja, da bi podprli učence na različnih bralnih ravneh. Tako se kaže potreba po novih, na učenca osredotočenih pristopih. Pod naslovom A case of early intentional bilingualism: a close examination of context and practices avtorici Serra Kayadibli-Oğuz in Zeynep Çamlıbel-Acar tematizirata t. i. namerno dvojezičnost, pri čemer analizirata študijo primera deklice ter jezikovne strategije staršev. Ugotavljata, da so na jezikovno okolje deklice najbolj vplivali posamezniki in situacije v njenem življenju, njen čustveni, socialni, kognitivni in dvojezični razvoj pa je sledil običajnemu poteku, in sicer predvsem zaradi posebne skrbi in prizadevanj zagotavljanje dosledne in obsežne izpostavljenosti obema jezikoma.

Ob izidu tematske številke Revije za elementarno izobraževanje izražava upanje, da sva z objavljenimi prispevki uspeli odpreti in odgovoriti na nekatera ključna vprašanja, obenem pa nakazati poti in možnosti za nadaljnje raziskovanje.  

Literatura:

Gogolin, I. (1994). Der monolinguale Habitus der multilingualen Schule. Münster: Waxmann