O homunkulusu Zdenka Huzjana

  • Robert Inhof Murska Sobota, Slovenija.
Ključne besede: homunkulus, figura, Zdenko Huzjan, monstruozne rase, slovensko slikarstvo

Povzetek

Zdenko Huzjan s svojimi slikami zasleduje in se vpisuje v tisto smer modernizma, ki se je osredotočila predvsem na človeško figuro in stanje duha po ali pred velikimi svetovnimi kataklizmami: Jean Fautrier, Alberto Giacometti, Germaine Richier in seveda Francis Bacon. Od slovenskih avtorjev so mu sorodni Marij Pregelj, Gabrijel Stupica, Janez Bernik in Zoran Mušič. Ravno z življenjem Huzjanovih homunkulusov je smrt tesno povezana s tesnobo. Vendar pa tesnoba ne govori o eksistenčnih, ampak izključno o eksistencialnih stiskah. Huzjanovo bitje − homunkulus predstavlja sinkretizem različnih podob: glavonožcev, kakršne rišejo otroci v tretjem letu starosti, človeške lobanje, lastne podobe oziroma oblike lastne lobanje in podobe lokalne lendavske kuriozitete, mumificiranem truplu kapitana Mihaela Hadika, katere podoba je slikarja hkrati strašila in navdihovala že v otroštvu. Hadikovo truplo ni prava mumija, saj ni nastala namensko; tako dobro se je ohranilo zaradi dolgotrajne pogreznjenosti v močvirsko blato.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Robert Inhof, Murska Sobota, Slovenija.

Murska Sobota, Slovenija: robert.inhof@guest.arnes.si

Objavljeno
2022-03-15
Kako citirati
Inhof R. (2022). O homunkulusu Zdenka Huzjana. Anali PAZU HD, 2(1), 54-68. https://doi.org/10.18690/analipazuhd.2.1.54-68.2016
Rubrike
Articles