UVODNIK

Dr. Darja Senčur Peček

Pred vami je nova številka revije ANALI PAZU HD, ki prinaša štiri znanstvene prispevke, ki posegajo na različna znanstvena področja.

V prvem prispevku avtorji obravnavajo policijsko delo v skupnosti kot enega novejših načinov zagotavljanja varnosti. Gre za predstavitev rezultatov raziskave, ki so jo avtorji izvedli na območju Policijske uprave Murska Sobota. Na podlagi izvedenih intervjujev z vodji policijskih okolišev v ruralnih in urbanih predelih Pomurja so v raziskavi potrdili nekatere predhodne ugotovitve, tudi iz svojih predhodnih raziskav, ki so jih s to nadgradili. Na podlagi z raziskavo identificiranih prednosti in slabosti dela vodje policijskega okoliša v ruralnih in urbanih okoljih so predlagali uvedbo več konkretnih ukrepov (kot so dodatno usposabljanje vodij policijskih okolišev na področju komunikacije in dela z ljudmi, izmenjava dobrih praks med vodji policijskih okolišev, različni ukrepi za navezovanje stikov s prebivalci id.), s katerimi bi lahko vodstvo Policijske uprave izboljšalo policijsko delo v skupnosti in s tem zagotavljanje varnosti v Pomurju.

Drugi prispevek se nanaša na vprašanja personalizacije digitalnih aplikacij za nosečnice. Avtorica uvodoma izpostavlja, da so aplikacije za nosečnice najbolj priljubljena vrsta digitalnih aplikacij za zdravje, tudi pri tovrstni aplikacijah pa je personalizacija ključna prodajna kategorija. Avtorica je pregledala 1.121 člankov, pri čemer je upoštevala v prispevku navedene ključne baze. V analizo je bilo vključenih šest študij. Avtorica je opisala vse bistvene dimenzije personalizacije po definiciji personalizacije. Pri tem izpostavlja, da je personalizacija v digitalnih aplikacijah za nosečnost v veliki meri odvisna od namena aplikacije za nosečnost. Na podlagi ugotovitve, da v literaturi ni aplikacije za nosečnost, ki bi vključevala vse opisane vidike personalizacije, avtorica zaključuje, da bi se morale prihodnje raziskave osredotočati na prilagajanje aplikacij, da bi te dosegle uporabo pri ženskah iz manj zastopanih geografskih, socialnih in kulturnih okolij.

Avtorji tretjega prispevka se v njem ukvarjajo s trendi in strategijami licenciranja v farmacevtski industriji. Za prihodnost farmacevtskih podjetij je ključna zmožnost inovacij. Te ne nastajajo več samo v okviru notranjih enot za raziskovanje in razvoj, ampak tudi na podlagi sodelovanja z drugimi akterji farmacevtske industrije. V tej zvezi so tako pomembne različne oblike licenciranja (prenosa tehnologije od inovatorja k licenčniku, ki za to plačuje licenčnino). V prispevku so obravnavani tako in-licenciranje, out-licenciranje kot licenciranje tehnologij univerz. V zvezi z vsako od navedenih oblik so avtorji pregledali literaturo ter obravnavali vzroke, dejavnike, pa tudi prednosti in slabosti posamezne oblike. Prav tako so v prispevku obravnavane alternative licenciranju – prevzemi in združitve podjetij. Avtorji ugotavljajo, da se s pomočjo teh odprtih modelov poslovanja in različnih oblik sodelovanja pospešuje razvoj novih zdravil.

Četrti prispevek obravnava problem razumevanja sistemov pridelave sadja med potrošniki. Avtorici v prispevku predstavljata rezultate raziskave, ki je zajela potrošnike z različnimi demografskimi značilnostmi, nanašala pa se je na njihovo poznavanje pridelovalnih sistemov sadja in na njihove nakupovalne navade. Avtorici na podlagi navedene raziskave ugotavljata, da slovenski potrošniki osnovna živila večinoma kupujejo v trgovinah, manj pogosto pa preko neposrednih prodajnih kanalov. Le 30% jih sadje kupuje pri bližnjih proizvajalcih in na tržnici. Prav tako ugotavljata, da potrošniki slabo poznajo tako certificirane kot necertificirane sisteme pridelave sadja v Sloveniji, čeprav so mnogi prepričani, da jih poznajo. Glede na to, da je poznavanje trajnostnih preskrbovalnih sistemov ključno za ozaveščeno in varno oskrbo s sadjem, avtorici zaključujeta, da so izsledki raziskave zaskrbljujoči, prav tako pa kažejo na potrebo po bolj učinkovitem ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov.

Vljudno vabljeni k branju!