Izbrane prvine nejezikovnega konteksta umetnostnih in polumetnostnih besedil

  • Mira Krajnc Ivič Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.13.2.120–133.2020
Ključne besede: nejezikovni kontekst, komunikacijska načela, umetnostno besedilo, polumetnostno besedilo, besedilna analiza

Povzetek

V polumetnostnih, zlasti pa v umetnostnih besedilih je poleg aktualizacije Saussurjeve dihotomije označevalec – označenec prisotna tudi aktualizacija prvin nejezikovnega konteksta, npr. prvin fizičnega, družbenega in mentalnega sveta ter načinov njihovega ubesedenja. Med prvine mentalnega sveta notranjih udeležencev komunikacijskega dogodka oziroma osrednjih likov izbranih gradivnih odlomkov sodi znanje o komunikacijskih načelih in strateška zmožnost izbiranja med upoštevanjem in neupoštevanjem sodelovalnega in vljudnostnega načela. Opazovanje posameznikovega mentalnega sveta lahko poseže v njegovo zasebnost, in tudi zato so polumetnostna in umetnostna besedila primerno gradivo, ki ponazarja učinkovanje prvin nejezikovnega konteksta na oblikovanje smisla katerega koli besedilnega sporočila.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Mira Krajnc Ivič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: mira.krajnc@um.si

Literatura

Christopher MOORE, 2010: Jagnje: evangelji po Focnu, Kristusovem prijatelju iz otroštva. Prev. Klemen Perko. Radovljica: Didakta. (Zbirka Smeh. Podtoni).
Feri LAINŠČEK, 2007: Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. II. Zora Stančič. Ljubljana: Cankarjeva založba (Ivančna Gorica: Impress).
John Ronald Reuel TOLKIEN, 2013 : Hobit ali Tja in spet nazaj. Prev. Dušan Ogrizek.Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bill WATTERSON, 2013: Nekaj pod posteljo se slini: zbirka stripov Billa Wattersona o Calvinu in Hobbesu. Prev. Jernej Juren, Klemen Perko. Radovljica: Didakta; Maribor: Dravski tisk.
Robert Alain DE BEAUGRANDE, Wolfgang Ulrich DRESSLER, 1992: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park.
Simona BERGOČ, 2003: Pragmatična analiza dramskih besedil. Slavistična revija 51/3, 329–340.
Diane BLAKEMORE, 2001: Discourse and Relevance Theory. The Handbook of Discourse Analysis. Ur. Deborah Schiffrin, Deborah Tannen, Heidi E. Hamilton. Oxford: Blackwell. 100–118.
Penelope BROWN, Stephen C. LEVINSON, 142004: Politeness. Some Universals in Language Usage. Cambridge: Cambridge University Press. Studies in Interactional sociolinguistics 4.
Umberto ECO, 1999: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Prev. Vera Troha. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. (Zbirka Labirinti).
Paul GRICE, 1991: Logic and Conversation. Studies in the Way of Words. Cambridge: Harvard University Press. 22–40.
Dragica HARAMIJA, 2019: Spodbujanje družinskega branja v otrokovem predšolskem obdobju: Predšolska bralna značka. Slavia centralis 12/2, 33–45.
Roman JAKOBSON, 1996: Lingvistični in drugi spisi. 1. ponatis. Ljubljana: Studia humanitatis.
Marko JESENŠEK, 2009: Slovenski jezik in Evropska zveza. Slavia centralis 2/2, 7–23.
– –, 2016: Nerazumna prizadevanja za anglizacijo slovenskega visokega šolstva. Slavia centralis 9/2, 51–58.
Mira KRAJNC IVIČ, 2009: Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 63). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Mira, KRAJNC IVIČ, Vesna MIKOLIČ, 2019: Nekatere lastnosti nasilnega govora in jezikovnopolitične usmeritve za nenasilno komunikacijo. Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 38). 345–352.
Olga KUNST GNAMUŠ, 1984: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
– –, 1991: Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom. Ljubljana: Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja.
Gorazd KUŠEJ, Marijan PAVČNIK, Anton PERENIČ, 1993: Uvod v pravoznanstvo. Učbenik. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
Geoffrey LEECH, 1991: Principles of Pragmatics. 11th impression. London in New York: Longman.
Stephen C. LEVINSON, 1994: Pragmatik. Tübingen: Max Niemeyer Verlag.
Gjoko NIKOLOVSKI, 2015: Prvi Slovar makedonskega knjižnega jezika s stališča kodifikacije makedonskega jezika. Slavia centralis 8/1, 203–210.
Katja PLEMENITAŠ, 2012: Sožitje med spoloma v luči manj vidnih oblik seksizma v slovenski družbi. Sožitje med kulturami: poti do medkulturnega dialoga II. Ur. Maja Lamberger Khatib. Maribor: Filozofska fakulteta, Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, Založba Pivec. 169–177.
Breda POGORELEC, 2011: Stilistika slovenskega knjižnega jezika. Jezikoslovni spisi II.
Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Ferdinand de SAUSSURE, 1997: Predavanja iz splošnega jezikoslovja. Ljubljana: Studia humanitatis.
Deborah SCHIFFRIN, 1995: Approaches to Discourse. Oxford, Cambridge: Blackwell.
John R. SEARLE, 1974/75: The Logical Status of Fictional Discourse. New Literary History 6/2, 319–332. Dostop 24. 9. 2020 na https://www.jstor.org/stable/468422?seq=1#page_scan_ tab_contents.
Mojca SMOLEJ, 2012: Besedilne vrste v spontanem govoru. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Jože TOPORIŠIČ, 20004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja Maribor.
Natalija ULČNIK, 2010: Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne. Slavia centralis 3/1, 125–156.
Jef VERSCHUEREN, 2000: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Založba *cf.
Objavljeno
2020-11-08
Kako citirati
Krajnc Ivič M. (2020). Izbrane prvine nejezikovnega konteksta umetnostnih in polumetnostnih besedil. Slavia Centralis, 13(2), 120–133. https://doi.org/10.18690/scn.13.2.120–133.2020
Številka
Letn. 13 Št. 2 (2020): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.