Uspešnost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovčevega vidika

  • Mira Krajnc Ivič Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.2.1.43–58.2009
Ključne besede: slovenski jezik, govorjeni diskurz, dvogovor, sinhronizacija

Povzetek

Prispevek prikazuje nezanemarljive razlike med podnaslovnimi prevodi, ki večinoma upoštevajo slovensko jezikovno normo in predpis, ter sinhronizacijo, ki poustvarja način govorjenja »doma« oz. tvorjenje ožjeinteresnih dvogovorov, torej vključuje tako obrobne kot tudi ekscesne sociolekte, upošteva skladenjske značilnosti govorjenih besedil, večja je ekspresivnost tudi kot posledica številnih aktualizacij frazemov, besedilnega in okoliščinskega namigovanja, znanega pretežno slovenskim naslovnikom.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Mira Krajnc Ivič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: mira.krajnc@um.si

Literatura

Tomo KOROŠEC, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.
Irena KOVAČIČ, 1992: Jezikovni pogled na podnaslovno prevajanje televizijskih oddaj. Doktorska disertacija. Ljubljana.
– –, 1999: Podnaslovni prevod kot del polisemiotičnega besedila. Uporabno jezikoslovje. 7/8, 100–111.
Mira KRAJNC IVIČ, 2005: Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Maribor: Zora 35.
– –, 2008: Zasebni dvogovori. Doktorska disertacija. Ljubljana. Peter von POLENZ, 1988: Deutsche Satzsemantik. Grundbegriffe des Zwischenden-Zeilen-Lesens. Druga, pregledana izdaja. Berlin, NewYork.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Objavljeno
2020-10-09
Kako citirati
Krajnc Ivič M. (2020). Uspešnost sinhroniziranja nekaterih animiranih filmov z jezikoslovčevega vidika. Slavia Centralis, 2(1), 43–58. https://doi.org/10.18690/scn.2.1.43–58.2009
Številka
Letn. 2 Št. 1 (2009)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.