Kako natančna je lahko transkripcija

  • Mira Krajnc Ivič Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.3.2.159–173.2010
Ključne besede: diskurz, dvogovor, neposredni dvogovor, transkripcija, prozodija

Povzetek

Prispevek skuša pokazati na moč sporočenega kot posledico prepletenosti jezikovnega in nejezikovnega zlasti v neposrednih govorjenih dvogovorih in na pri transkribiranju teh dvogovorov nastale raziskovalčeve težave kot posledice težnje po popolnosti zapisa, saj naj bi popolna, teoretično nenevtralna transkripcija omogočila uporabo deloma analiziranega gradiva za namene različnih opazovanj istega gradiva.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Mira Krajnc Ivič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: mira.krajnc@um.si

Literatura

Elizabeth COUPER-KUHLER, 2001: Intonation and discourse: Current views from within. The handbook of discourse analysis. Ur. Deborah Schiffrin, Deborah Tannen, Heidi E. Hamilton. Oxford: Blackwell. 13–34.
Teun A. Van DIJK, 2002: Political discourse and political cognition. Politics as Text and Talk. Analytical approaches to political discourse. Ur. Paul A. CHILTON, Christina SCHÄFFNER. Amsterdam: Benjamins. 203–237.
Oswald DUCROT, 1988: Izrekanje in izrečeno. Ljubljana.
Jane A. EDWARDS, 2001: The Transcription of discourse. The handbook of discourse analysis. Ur. Deborah Schiffrin, Deborah Tannen, Heidi E. Hamilton. Oxford: Blackwell. 321–348.
Michael Alexander Kirkwood HALLIDAY, 1998: An Introduction To Functional Grammar. 6th impression. London. 292–308.
Klaus von HEUSINGER, 1999: Intonation and Informaction structure. Habilitationsschirft. Facultiy of Philosophy. University of Konstanz.
Jana HOFFMANNOVÁ, 1999: »Řeč oči« v konverzační analýze a interakční sociolingvistice. V J. Hoffmannová, O. Müllerová: Dialog v češtině. München. 84–90.
Jana HOFFMANNOVÁ, Olga MÜLLEROVÁ, Jiří ZEMAN, 1999: Konverzace v češtině. Při rodinných a přáteských návštěvách. 1. vyd., Praga: Trizonia.
Smiljana KOMAR, 1996: Funkcija intonacije v diskurzivni analizi intervjuja v angleščini in slovenščini. Doktorska disertacija. Ljubljana.
– –, 2002: The communicative values of key and termination in slovene. Govor XIX 1, 65−77.
Mira KRAJNC IVIČ, 2005: Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora 35.)
– –, 2009: Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 63.)
H. MAZELAND, 2006: Conversation Analysis. Encyclopedia of Language & Lingustics. Second edition. Vol 3. Amsterdam [etc.]: Elsevier. 153–163.
Olga MÜLLEROVÁ, 1979: Komunikativní složky výstavby dialogichého textu. Praga.
Marion OWEN, 1990: Language as a spoken medium: conversation and interaction. An Encyclopeadia of Language. Ur. N. E. Collinge. Routledge, London New York. 244–253.
C. D. PUSCH, 2006: Corpora of Spoken discourse. Encyclopedia of Language & Lingustics. Second edition Vol. 3. Amsterdam [etc.]: Elsevier. 226–230.
Deborah SCHIFFRIN, 1994: Discourse markers. Cambridge, New York, Oakleigh: Cambridge University Press.
– –, 1995: Approaches to discourse. Oxford (UK), Cambridge (USA): Blackwell.
Michael STUBBS, 1983: Discourse Analysis. The Sociolinguistic Analysis of Natural Languarge. Oxford.
Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Založba Obzorja, Maribor. 533–554.
Primož VITEZ, Ana ZWITTER VITEZ, 2004: Problem prozodične analize spontanega govora. Jezik in slovstvo 49/6. 3–24.
Jana ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ 2008: Govorni korpusi. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za prevodoslovje. Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje.
Renata ZADRAVEC PEŠEC 2000: Besedilotvorni vidiki navezovanja v slovenskih neumetnostnih besedilih. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Objavljeno
2020-10-14
Kako citirati
Krajnc Ivič M. (2020). Kako natančna je lahko transkripcija. Slavia Centralis, 3(2), 159–173. https://doi.org/10.18690/scn.3.2.159–173.2010
Številka
Letn. 3 Št. 2 (2010)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2010 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.