Sokratska pot k izjemnost

Povzetek

Članek pričnem s historičnim orisom Platonove šole. Najprej se osredotočim na Akademijo kot institucijo in osvetlim nekatere ključne vidike njenega delovanja, ki se kažejo v Platonovi želji po kultivaciji in treningu v političnih zadevah za boljšo prihodnost družbe. Ob tem kratko prikažem organizacijsko strukturo in način oziroma sokratsko metodo poučevanja ter raziskovanja pod Platonovim vodstvom, ki je temeljila na razpravi. V osrednjem delu prispevka se odvrnem od historične in metodološke razprave k normativni eksplikaciji pomena odnosa med učiteljem in učencem ter spodbujanja specifičnih nadarjenosti kot osrednjega pristopa za sodobne izobraževalne institucije. Slednje skušam predstaviti skozi Nietzschejevo kritiko demokratičnih izobraževalnih ustanov, ki primarno zasledujejo dostopnost formalne izobrazbe ter enakost kurikuluma za vse učence, medtem ko izjemnost in spodbujanje posebnih talentov posameznih učencev in študentov puščajo ob strani.