Magijska drugačnost junakinj Šeligove dramatike in proze
Povzetek
Razprava se ukvarja s tematiko drugačnosti v dramskih in proznih pisavah Rudija Šelige. Osredotoči se na njegove junakinje in na primerih Šeligove dramske (Kdor skak tisti hlap, Svatba, Lepa Vida, Čarovnica iz zgornje Davče, Ana in Volčji čas ljubezni) in prozne pisave (Triptih Agate Schwartzkobler) prikaže, kako se drugačnost ne razkriva in manifestira skozi realistične zarise, ampak omogoča, da umetnost »vsakokrat 'prikazuje' tisto, kar dejanskemu času najbolj manjka, po čemer je najbolj pomanjkljiv« (Šeligo 1988a: 108). Avtor na ravni fabule in sižeja proizvaja in hkrati tematizira drugačnost tako, da artaudovsko razbije hegemonični jezik in njegov logos, hkrati pa proizvede magijsko gledališče, za katerega so značilne singularne politike proze, dramatike in gledališča. Tako Šeligo razkriva nevralgične točke današnje družbe, ki namesto odpiranja legitimnih kanalov za izražanje nasprotujočih si in alternativnih mnenj s konsenzom zapira prostor drugačnosti, pluralnosti ter na ultimativni ravni ukinja pravico do drugačnosti.
Prenosi
Literatura
John Langshaw AUSTIN, 1990: Kako napravimo kaj z besedami. Bogdan Lešnik (prev.). Ljubljana: Studia humanitatis.
Roland BARTHES, 2002: Ecrits sur le théâtre. Paris: Editions du Seuil.
Silvija BOROVNIK, 2005: Dramatika Rudija Šeliga. Jezik in slovstvo 50/3–4, 61–73.
Tine HRIBAR, 1983: Drama hrepenenja. Zbirka Kultura. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Erika FISCHER-LICHTE, 2004: Estetika performativnega. Jaša Drnovšek (prev.). Ljubljana: Koda.
Andrej INKRET, 1987: Med historijo in pasijonom. Zapiski ob dramah Rudija Šelige, 1973–1986. Rudi Šeligo: Slovenska savna. Ljubljana: Cankarjeva založba. 73–118.
Dušan JOVANOVIĆ, 2013: Rudi, Darinkin brat. Svatba. Gledališki list SNG Drama Ljubljana XCIII/14. Ljubljana: SNG Drama Ljubljana. 57–59.
Taras KERMAUNER, 1978: Demonična moč trpljenja. Rudi Šeligo. Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče. Ljubljana: Mladinska knjiga. 133–155.
– –, 1997/98: Šeligova dramatika. Rudi Šeligo: Svatba. Gledališki list SLG Celje 4, sezona 1997/98. 5–8.
Chantal MOUFFE, 2005: On the Political. London, New York: Routledge.
John PILLING (ur.), 1994: The Cambridge Companion to Beckett. Cambridge: Cambridge University Press.
Eva PREMK BOGATAJ, 2017: Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole. Slavia Centralis 10/1, 90–103.
Rudi ŠELIGO, 1973: Kdor skak, tisti hlap. Maribor: Obzorja.
– –, 1978: Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 1981: Svatba. Maribor: Obzorja.
– –, 1984: Ana. Svetloba in seme. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 1987: Slovenska savna. Ljubljana: Cankarjeva založba.
– –, 1988a: Identifikacija in katarza. Ljubljana: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega.
– –, 1988b: Volčji čas ljubezni. Celovec: Založba Wieser.
– –, 2013: Svatba. Gledališki list SNG Drama Ljubljana XCIII/14. Ljubljana: SNG Drama Ljubljana.
Tomaž TOPORIŠIČ, 2011a: Šeligovo magijsko gledališče krutosti. Rudi Šeligo. (Zbirka Interpretacije). Ljubljana: Nova revija. 163–176.
– –, 2011b: Performativna dimenzija v slovenski sodobni drami: Božič – Jesih – Jovanović – Šeligo. Slavistična revija 59/4, 357–372.
Franc VURNIK, 1998: Intervju Rudi Šeligo. Sodobnost 46/1–2, 3–13.
Slavoj ŽIŽEK, 2016: »Prava umetnost je odkrito se spoprijeti s problemom beguncev, a ne na rasističen način«. Mladina. 25. februar 2016.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.