Kosovel in njegovi hibridni konstruktivistični dnevniki
Povzetek
Razprava se posveča fenomenu dnevnikov Srečka Kosovela, ki jih sopostavlja ob dnevniške zapise njegovega sodobnika, ustanovitelja italijanskega futurizma F. T. Marinettija. Ugotavlja, da je v primerjavi z Marinettijevimi visoko političnimi in ekstrovertiranimi dnevniki o rojstvu fašizma Kosovelov dnevnik zelo intimen, konceptualen in liričen, hkrati pa tudi hibriden in singularen. Dnevniki Srečka Kosovela pripadajo specifični avantgardni in modernistični zvrsti dnevniških pisav, delujejo kot kronike introspekcije, a ob tem proizvajajo izjemno izvirno kombinacijo osebnega in kolektivnega spomina ter navdušijo z nenavadno mešanico literarnih taktik.
Prenosi
Literatura
Silvija BOROVNIK, 2023: Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk. Slavia Centralis 16/2, 259–278.
Benedetto CROCE, 1969: Breviario di estetica. Bari: Editori Laterza.
Selena DALY, 2013: Futurist War Noises: Confronting and Coping with the First World War. California Italian Studies 4/1. http://dx.doi.org/10.5070/C341015976 https://escholarship.org/uc/item/8fx1p115 (22. 4. 2024).
Gustav René HOCKE, 1963: Das europäische Tagebuch. Wiesbaden: Limes.
Anne JACKSON, 2010: Diary Poetics Form and Style in Writers’ Diaries, 1915–1962. London: Routledge.
Manfred JURGENSEN, 1979: Das fiktionale Ich. Untersuchungen zum Tagebuch. Bern in München: Francke.
Miklavž KOMELJ, 2019a: Predgovor. Vsem naj bom neznan. 1. knjiga. Novo mesto: Založba Goga. 13–54.
Miklavž KOMELJ, 2019b: Spremna eseja. Vsem naj bom neznan. 2. knjiga. Novo mesto: Založba Goga. 758–934.
Srečko KOSOVEL, 1977a: Zbrano delo 3. Ur. A. Ocvirk. Ljubljana: DZS.
Srečko KOSOVEL, 1977b: Dnevniki. Zbrano delo 3/1. Ur. A. Ocvirk. Ljubljana: DZS. 591–783.
Srečko KOSOVEL, 2019: Vsem naj bom neznan. Neobjavljeni del zapuščine. Knjiga 1. Knjiga 2. Izbral in uredil Miklavž Komelj. Novo mesto: Založba Goga.
Lado KRALJ, 2006a: Dnevnik in pismo kot modela slovenske kratke proze med vojnama. Slavistična revija 54/2, 205–220.
Lado KRALJ, 2006b: Literarna kritika v pisateljevem dnevniku. Primerjalna književnost 29, 145–152.
Lado KRALJ, 1988: Jaz sem barbar. Primerjalna književnost 11/1, 29–41.
Filippo Tomasso MARINETTI, 2005: Distruzione della sintassi, Immaginazione senza fili, Parole in libertà. Teoria e invenzione futurista. Ur. Luciano De Maria. Milano: Mondadori. 65–80.
Robert MUSIL, 1998: The Musil Diaries, 1899–1942. Michigan University: Basic Books.
Salvatore PAPPALARDO, 2021: Modernism in Trieste: The Habsburg Mediterranean and the Literary Invention of Europe, 1870‒1945. New York: Bloomsbury Academic.
Bruno PASSAMANI, 1985: Dall’alcova d’acciaio al Tank ai Macchi 202. Frontiere d’avanguardia. Gli anni del Futurismo nella Venezia Giulia. Katalog razstave.
Valeria TADDEI, 2023: Uses of the Personal Diary: A Modernist Writerly Tool? Uses of Modernism. Ghent University. 20–22 September 2023. https://www.modernism.ugent.be/panels/writing-the-self/valeria-taddei-university-college-dublin/ (22. 4. 2024).
Tomaz TOPORIŠIČ, 2023: Heterogenost Kosovelovih, Mrakovih in Delakovih dramskih poskusov. Slavia Centralis 16/1, 110–127.
Janez VREČKO, 2010: The Formation of Kosovel’s Constructivism: A Conflict between Composition and Construction. Primerjalna književnost 30/1, 1–22.
Janez VREČKO, 2012: Barbarogenij, barbarsko in fašizem. Primerjalna književnost 35/3, 261–270.
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.