Teatralizirani pekel zmagovalcev Smoletove Antigone, Hiengovega Osvajalca in Zupančičevega Elektrinega maščevanja
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.18.2.%25p.2025Ključne besede:
povojna slovenska dramatika, antični mit, parafraza, Dominik Smole, Andrej Hieng, Mirko ZupančičPovzetek
Prispevek se posveča trem dramam, v katerih so avtorji posegli po antičnih mitih in zgodovinskih dogodkih, da bi spregovorili o sodobnih etičnih dilemah. Izpostavi Smoletovo Antigono (1960), Hiengovega Osvajalca (1970) in Zupančičevo Elektrino maščevanje (1988). Vse tri drame zaznamuje badioujevska »strast do realnega«. Smole tematizira nasprotje med posameznikom in državo v duhu povojne kritične generacije. Hieng opozarja na nevarnosti kolonializma, fanatizma in zgodovinskega nasilja. Zupančič pa oživlja mit o Elektri in tematizira nemoč resnice v času ideološke otopelosti. Kljub različnim estetikam vse tri drame povezuje potreba misliti mit in zgodovino na nov način.
Prenosi
Literatura
Jean BAUDRILLARD, 1995: Vivisecting the 90s. Ctheory. http://www.egs.edu/faculty/baudrillard/baudrillard-vivisecting-the-90s.html (11. 9. 2025).
Silvija BOROVNIK, 2005: Slovenska dramatika druge polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Guillermo GÓMEZ-PEÑA, 2001: The New Global Culture. The Drama Review 45/1, 7–30.
Andrej HIENG, 1971: Osvajalec. Maribor: Založba Obzorja.
Branko HOFMAN, 1978: Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Drago JANČAR, 2008: Spomnim se tistega večera. A. Hieng: Osvajalec, Gledališki list SNG Drama Ljubljana, sezona 2007/08, predstava 10, 77–79.
Taras KERMAUNER, 1982: Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Taras KERMAUNER, 2008: Osvajalec je poraženec. Osvajalec, Gledališki list SNG Drama Ljubljana, sezona 2007/08, predstava 10, 20–23.
Božica KITIČIĆ, 1980: Literarna ustvarjalnost Andreja Hienga. Ljubljana: Slovenska matica.
Vladimir KRALJ, 1963: Pogledi na dramo. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Tina KRANER, 2023: Prizadevanje ženskih likov za ohranjanje nacionalne identitete v izbranih romanih sodobnih slovenskih pisateljic. Slavia Centralis 16/1, 162–174.
Rado RIHA, 2009: Dozdevek in dejanje. Filozofski vestnik XXX/7, 7–20.
Goran SCHMIDT, 2011: Dominik Smole (monografija). Ljubljana: Založba ZRC.
Brane SENEGAČNIK, 2018: Humanistična branja Sofoklove Antigone in humanistično razumevanje humanega. Primerjalna književnost 41/2, 169–189.
Dominik SMOLE, 2006: Zbrano delo. Dramski spisi I. Antigona. Uredil Goran Schmidt. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 224). Maribor: Litera.
Dominik SMOLE, 2009: Zbrano delo, druga knjiga. Ljubljana: Založba ZRC.
Veno TAUFER, 1977: Odrom ob rob. Ljubljana: DZS.
Tomaž TOPORIŠIČ, 1989: Zakaj Elektrino maščevanje? Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 1, 11–15.
Tomaž TOPORIŠIČ, 2006: Ranljivo telo teksta in odra. Performativni obrat in njegove sledi v slovenskem gledališču po letu 2000. Sodobne scenske umetnosti. Ljubljana: Maska. 142–155.
Gašper TROHA, 2007: Zgodovinska drama na Slovenskem in njena družbena vloga pod komunizmom. Primerjalna književnost 30/posebna št., 91–100, 209–219.
Mirko ZUPANČIČ, 1988: Elektrino maščevanje: Tragedija. Sodobnost 36/8–9, 723–751.
Mirko ZUPANČIČ, 1997: Tri drame. Novo mesto: Dolenjska založba.
Alenka ZUPANČIČ ŽERDIN, 1996: Mesto tragedije v psihoanalizi: Ojdip in Sygne. Claudel z Ločenim. Ur. Alenka Zupančič Žerdin. Ljubljana: Analecta. 171–273.
Slavoj ŽIŽEK, 2015: Antigona. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.