Heterogenost Kosovelovih, Mrakovih in Delakovih dramskih poskusov

  • Tomaž Toporišič Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.1.110–127.2023
Ključne besede: zgodovinska avantgarda, dramski fragmenti, hibridni modernizem, himnična tragedija, konstruktivizem, ekspresionizem, futurizem

Povzetek

Razprava se ukvarja s poskusi Srečka Kosovela, Ferda Delaka in Ivana Mraka formirati sodobno, modernistično ali avantgardno dramo. Njihove pisave in koncepti so bili raznorodni, kar lahko delno razložimo z anomalijami v distribuciji in recepciji njihovih konceptov, predstav in tekstov, hkrati pa jih lahko (tako kot Marko Juvan ob Kosovelu) razumemo »kot eminenten simptom modernizma kot sistema divergentnih sociolektov, ki se odzivajo na skupen problemski kompleks«. Vsi trije avantgardisti so razumeli nove forme in novo, avantgardno umetnost tako kot Kosovel, ko je zapisal: »Moderni pesnik razdira formo, da pride do živega neposrednega življenja.« Umetnost je tudi v Sloveniji z dramskimi hibridi Kosovela, Mraka in Delaka uveljavila posebne vrste napetosti med grotesknim in sublimnim, pesniškim in že skorajda dokumentarnim, ki so bili značilni tako za futuristično kot konstruktivistično in ekspresionistično estetiko časa.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Tomaž Toporišič, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: tomaz.toporisic@agrft.uni-lj.si

Literatura

Alain BADIOU, 2004: Mali priročnik o inestetiki. Prev. Suzana Koncut. Ljubljana: Društvo Apokalipsa.
Silvija BOROVNIK, 2005: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Diego DE BREA, 2003: Ivan Mrak: Obločnica, ki se rojeva: Nikoli me ne vidiš tam, kjer te vidim ali potovanje v neznano. Gledališka produkcija AGRFT v šolskem letu 1998/1999. Diplomsko delo. Ljubljana: AGRFT.
Ferdo DELAK, 1926/27: Moderni oder. Mladina 1, 83. (Ponatis v Ferdo Delak, 1999: Avantgardist. Ljubljana: Delak – Center za raziskave scenskih umetnosti. 9.) Ferdo Delak, Avantgardist. Izbrani spisi. = Ferdo Delak: Avantgarde Artist. Selected Writings. Ljubljana: Delak – Center za raziskave scenskih umetnosti, 1999.
Marko JUVAN, 2005: Kosovel in hibridnost modernizma. Primerjalna književnost 2 8/posebna š t., 5 7–71, 1 89–204. D ostop 1 2. 9 . 2 020 n a h ttp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0AD36LJO.
Taras KERMAUNER, 1975: Religija človeka. Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 1976: Od igre do telesa. (Knjižnica MGL, 70). Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko.
– –, 1987: Obločnica, ki se rojeva. Ivan Mrak: Obločnica, ki se rojeva. (Znamenja, 93). Maribor. 117–142.
– –, 1988: Slovenska dramatika dvajsetih let. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
– –, 2006: Začetki (in konci) slovenske dramatike. 3, Raj, pastorala, mir, vojna. Avber [etc.]: samozal. GorKerKavč. Dostop 12. 9. 2020 na https://slov.si/doc/rrsd113.pdf.
Miklavž KOMELJ, 2019: Predgovor. Vsem naj bom neznan. 1. knjiga. Novo mesto: Založba Goga. 13–54.
– –, 2019: Spremna eseja. Vsem naj bom neznan. 2. knjiga. Novo mesto: Založba Goga. 758–934.
Srečko KOSOVEL, 1964: Zbrano delo 1. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS.
– –, 1977: Zbrano delo 2. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS.
– –, 1977: Zbrano delo 3. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS.
– –, 2011: Srečko Kosovel: Monografija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
– –, 2019: Vsem naj bom neznan. Neobjavljeni del zapuščine. Knjiga 1. Knjiga 2. Izbral in uredil Miklavž Komelj. Novo mesto: Založba Goga.
Lado KRALJ, 1998: Drama in prostor. Primerjalna književnost 21/2, 75–96.
– –, 1999a: Maeterlinckov model moderne drame. Primerjalna književnost 22/2, 13–33.
– –, 1999b: Od Preglja do Gruma (slovenska ekspresionistična dramatika). Slavistična revija 47/1, 1–22.
– –, 2003: Sinteze: Kratke drame italijanskega futurizma. Dramatikon 4, 307–314.
– –, 2007: Afterward to Grum: An Event in Town of Goga. Ljubljana: Litterae Slovenicae.
Primož MLAČNIK, 2021: The influence of Franz Kafka’s literature on aspects of critical cultural theory. Slavia Centralis 14/1, 249–259.
Ivan MRAK, 1987: Obločnica, ki se rojeva. Spremna beseda Taras Kermauner. Maribor: Založba Obzorja. Ivan Mrak (1906–1986): simpozij ob dvajsetletnici smrti slovenskega trageda Ivana
Mraka v Slovenskem gledališkem muzeju leta 2006, 2007. Ur. Mojca Kreft, Ivo Svetina. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
Friedrich NIETZSCHE, 1988: Onstran dobrega in zlega: predigra k filozofiji prihodnosti. H genealogiji morale: polemični spis. Prevedel Janko Moder. Spremna beseda Ivan Urbančič. Ljubljana: Slovenska matica.
Anton OCVIRK, 1938: Pregled slovenske literature od leta 1918 do 1938. Ljubljanski zvon 58/11, 459–463, 593–599.
– –, Srečko Kosovel in konstruktivizem. Kosovel: Integrali ‘26. Ljubljana, Trst: Cankarjeva založba, Založništvo tržaškega tiska. 5–112.
John PILLING (ur.), 1994: The Cambridge Companion to Beckett. Cambridge: Cambridge University Press.
Denis PONIŽ, 2001: Dramatika. Slovenska književnost III. Ur. Jože Pogačnik idr. Ljubljana: DZS. 203–349.
– –, 2004: Dramatika Ivana Mraka. Ivan Mrak: Blaženi in pogubljeni. Celje: Mohorjeva družba. 131–160.
Goran SCHMIDT, 1998: Bibliografija Ivana Mraka. Ivan MRAK: Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. 280–304.
– –, 1998: Sub specie mortis. Ivan Mrak: Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. 243–279.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2022: Avtobiografskost in Cankarjev roman Novo življenje. Slavia Centralis 15/2, 143–160.
Sveto pismo stare in nove zaveze, 1992. Ekumenska izdaja z novim prevodom nove zaveze (Raz 20, 12). Ljubljana: Združene biblične družbe.
Peter SZONDI, 1975: Das lyrische Drama des Fin de siècle. Frankfurt (am Main): Suhrkamp.
Tea ŠTOKA, 1998: Ferdo Delak in poskus avantgardističnega gledališča. Tank! Slovenska gledališka avantgarda, katalog razstave. Ljubljana: Moderna galerija. 66–86.
– –, 1999: Avantgardistična dejavnost Ferda Delaka in njen evropski kontekst. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tank. [1927].
Josip VIDMAR, 1930: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi; Igra v dveh dejanjih. Ljubljanski zvon 50/9, 562–565.
– –, 1968: Gledališke kritike. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Janez VREČKO, 2006: Problem (himnične) tragedije pri Slovencih. Slavistična revija 54/4, 609–618.
Objavljeno
2023-06-01
Kako citirati
Toporišič T. (2023). Heterogenost Kosovelovih, Mrakovih in Delakovih dramskih poskusov. Slavia Centralis, 16(1), 110–127. https://doi.org/10.18690/scn.16.1.110–127.2023
Številka
Letn. 16 Št. 1 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.