Skladenjske posebnosti slovenščine v razmerjih glagol – vezljivost – stavčni vzorec

  • Andreja Žele Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.4.1.48–68.2011
Ključne besede: vezljivost, stavčni vzorec, sestavljeni udeleženec, obvezna dopolnila

Povzetek

Prispevek opozarja na nekatere skladenjske posebnosti v slovenščini, ki so odraz razmerij med vezljivostnimi zmožnostmi določenih glagolov in možnimi oz. razpoložljivimi stavčnimi vzorci v slovenščini. S tem v zvezi je opozorjeno na specifične lastnosti določenih udeležencev, na njihove udeleženske vloge, ki se na izrazni ravni kažejo kot razmerja med vezljivimi določili in obveznimi dopolnili.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Andreja Žele, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: andreja.zele@zrc-sazu.si

Literatura

Jurij D. APRESJAN, Ju. D., 1995: Leksičeskaja semantika. Vostočnaja literatura RAN. 2. popravljena in dopolnjena izdaja. Moskva.
Anton BAJEC, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika IV: Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU.
Danutta BUTTLER, 1976: Innowacje składniowe współczesnej polszczyzny (Walencja wyrazów). Warszawa: Państwowe wydawnictwo naukowe.
Ivanka ČERNELIČ KOZLEVČAR, 1979: O glagolih premikanja zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce. Jezik in slovstvo XXV. 45–47.
František DANEŠ idr., 1987: Větné vzorce v češtině. Praha: Academia.
Janez DULAR, 1982: Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja). Doktorska disertacija. Ljubljana. 1–259.
Charles John FILLMORE, 1968: The Case for Case. Universals in Linguistic Theory. Urednika E. Bach in R. T. Harms. USA.
Charles John FILLMORE, D. T. LANGENDOEN, 1971: Studies in Linguistic Semantics. New York.
Miroslav GREPL idr., 1987: Mluvnice češtiny (3 – Skladba). Praha: Academia.
Michel A. K. HALLIDAY, 1970: Language Structure and Language Function. New Horizons in Linguistics I. New York. 158–165.
Michel A. K. HALLIDAY, 1994: An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Arnold.
Gerhard HELBIG, J. BUSCHA, 1984: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie. 137, 352–398, 535–564.
Vasilij S. HRAKOVSKIJ, V. S. idr., 1985: Tipologija konstrukcij s predikatnymi aktantami. Leningrad: Nauka.
Vatroslav KALENIĆ, 1970: Raba sklonov v slovenščini in srbohrvaščini. Slavistična revija XVIII/1–2. 107–128.
František KOPEČNÝ, 1973: Základy české skladby. Praha: SPN.
Jan KOŘENSKÝ, 1984: Konstrukce gramatiky ze sémantické báze. Praha: Academia.
Olga KUNST GNAMUŠ, 1981: Pomenska sestava povedi. Ljubljana.
Ivana B. LEVONTINA, 1996: Celeobraznost’ bez celi. Voprosy jazykoznanija XLV/1. 42–57.
Franciskus Radivoj MIKUŠ, 1945: Što je u stvari rečenica? Fragment iz teorije jezika i mišljenja. Ljubljana: U vlastitoj nakladi.
Janez OREŠNIK, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU.
– –, 1994: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Jan ORLOVSKÝ, 1965: Slovenská syntax. Bratislava: Obzor.
Martina OROŽEN, 1975: Razvoj predložnih zvez v slovenskem jeziku. XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 13–16.
Elena V. PADUČEVA, R. I. ROZINA, 1993: Semantičeskij klass glagolov polnogo ohvata: tolkovanie i leksiko-sintaksičeskie svojstva. Voprosy jazykoznanija XLII/6. 5–16.
Emil PÁLEŠ, 1990: Sémantické roly slovenských slovies. Jazykovedný časopis XLI/1. Diskusie. 30–48.
Helen B. PARTEE, 1971: On the Requirement that Transformations preserve Meaning. Studies in Linguistic Semantics. New York. 1–21.
Emil PAULINY, 1943: Štruktúra slovenského slovesa (Štúdia lexikálno-syntaktická). Spisy Slovenskej akadémie vied a umení 2. Bratislava.
Irena POGAČNIK OREL, 1993: Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja: disertacija. Ljubljana.
Ronald QUIRK idr., 271993: A University Grammar of English. Hong Kong.
Ronald QUIRK idr., 201994: A Comprehensive Grammar of the English Language. New York.
Jože TOPORIŠIČ, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1984: Nova slovenska skladnja J. Toporišiča. SR XXXII/2. 142–155.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1985: Primeri tvorbenih vzorcev glagola. XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 47–61.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje(SLP). Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2009: Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil – vprašanje propozicije. Slavistična revija 57/2. 251–261.
Objavljeno
2020-10-15
Kako citirati
Žele A. (2020). Skladenjske posebnosti slovenščine v razmerjih glagol – vezljivost – stavčni vzorec. Slavia Centralis, 4(1), 48–68. https://doi.org/10.18690/scn.4.1.48–68.2011
Številka
Letn. 4 Št. 1 (2011)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2011 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.