Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini
Povzetek
Članek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje književnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in književnokritičnemu spisju, ki slovenskemu bralcu približuje madžarsko književnost. Glavne ugotovitve so tri: prvič, Slovenci so se z madžarsko književnostjo seznanjali že od začetka 20. stol. naprej; drugič, teh uvidov je manj kot bi glede na bližino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature pričakovali, in tretjič, porast »slovenskega« interesa je opazen v zadnjih letih.
Prenosi
Literatura
Dragan DRAGOJEVIČ, 2003: Spremna beseda. Brezusodnost. Ljubljana: Študentska založba.
Zsolt FARKAS, 2001: Sodobna madžarska proza. Sodobnost 65/7–8, 891–902.
Jože FILO, 1992: Kratek oris madžarske književnosti. Zbornik slavističnega društva. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 238–252.
─ ─, 1992: Slovenci in madžarska književnosti. Zbornik slavističnega društva. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 223–235.
Gabriela GAAL, 1998: Ima svet konstrukcijo? Razgledi 18/1121, 6–8.
Jože HORVAT, 1992: Pesnik kot državljan. Slovenec 76/225, 21.
─ ─, 2002: Imre Kertesz ne prizna usode, prisega na svobodo. Delo 44/249, 4.
─ ─, 2003: Spremna beseda. Kadiš za nerojenega otroka. Radovljica: Didakta.
─ ─, 2005: Tudi med manj znanimi so odlični pisatelji. Delo 47/32, 11.
─ ─, 2006: Lov za nobelovcem in zgoščena poanta. Delo 48/121, 23.
Endre KARÁTSON, 2004: Komu pišemo? Apokalipsa 86, 156–165.
Marjanca MIHELIČ, 1994: Vodnik po Esterházyu. Nova revija 11/121, 552–557.
─ ─, 1992: Madžarska proza devetdesetih. Literatura 4/34, 80–88.
─ ─, 1999: Spremna beseda. Konec družinskega romana. Murska Sobota: Pomurska založba.
─ ─, 1999: Roman lanskoletnega vileniškega lavreata v slovenščini. Delo 41/209, 19.
─ ─, 2007: Bolj kot estetika izgrajevanja nas določa estetika uničevanja. Delo 49/228, 19.
Mladen PAVIČIĆ, 2002: Je letošnji nobelovec sploh madžarski pisatelj? Delo 44/249, 3.
─ ─, 2005: Prilesti iz brezna, ki se mu pravi jaz. Emzin 15/1, 28–31.
─ ─, 2008: Ta knjiga je nevarna! Lastna smrt / Skrbna opredelitev kraja. Ljubljana: Študentska založba.
Jutka RUDAŠ, 2000: Slovenija v Nebeški harmoniji Esterházyevih. Delo 42/107, 18.
─ ─, 2004: Esterházy pri nas. Jezik in slovstvo 49/1, 17–27.
─ ─, 2006: Vzporedna življenja. Dnevnik 56/246, 7.
─ ─, 2008: Tuji gosti na Festivalu zgodbe − Fabula. Dnevnik 58/16, III.
─ ─, 2008: Življenje kot histerični molk. Delo 50/235, 26.
─ ─, 2008: Zakaj je pravzaprav treba končati roman? Dnevnik 58/20, 17.
Aleksander ZORN, 2002: Slavni madžarski pisatelj. Delo 44/235, 1.
Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.